Slovenija, Francija in Črna gora so 11. in 12. junija 2024 v Podgorici organizirale prvo regionalno konferenco v okviru Centra za zmogljivosti Zahodnega Balkana (WB3C). Na konferenci so se zbrali strokovnjaki iz različnih mednarodnih in gospodarskih partnerskih organizacij WB3C, vključno s strokovnjaki iz Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Globalnega foruma o strokovnem kibernetskem znanju (angleško The Global Forum on Cyber Expertise – GFCE), Evropske službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS), Agencije EU za kibernetsko varnost (angleško The European Union Agency for Cybersecurity – ENISA) in tako dalje, ter diplomatski predstavniki iz Zahodnega Balkana in EU.

Ob odprtju regionalne konference so udeležence nagovorili veleposlanik Tadej Rupel, nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti, francoska veleposlanica v Črni gori Anne-Marie Maskay in črnogorski veleposlanik Vladimir Vučinić. Strinjali so se, da je ustanovitev centra WB3C dokaz zavezanosti k izgradnji varnejšega in zanesljivejšega digitalnega okolja za prebivalce regije Zahodnega Balkana. V dobi, ko kibernetske grožnje postajajo vse bolj sofisticirane in vseprisotne, je nujno, da regijo Zahodnega Balkana opremimo s potrebnimi orodji in znanjem za učinkovit boj proti tem izzivom. Namen WB3C je služiti kot središče za inovacije, sodelovanje in izobraževanje na področju kibernetske varnosti, kibernetskega kriminala in kibernetske diplomacije.

Prvi dan so se na konferenci odvili štirje paneli. Tema prvega panela je bila kibernetska varnost in izboljšanje zmogljivosti kritične infrastrukture v regiji, drugi panel se je osredotočal na kibernetski kriminal in mednarodno pomoč na tem področju, moderirana s strani Francije. Na popoldanskem delu konference so se sodelujoči najprej udeležili tretjega panela o etiki umetne inteligence v kibernetskem svetu, ki ga je moderirala Črna gora. Na tretjem panelu je uspešno sodelovala tudi slovenska strokovnjakinja dr. Maja Bogataj Jančič, ustanoviteljica Inštituta za intelektualno lastnino. Konferenco je uspešno zaključil panel o kibernetski diplomaciji, ki ga je moderiral veleposlanik Tadej Rupel.

Tema slovenskega panela o kibernetski diplomaciji se je nanašala na pomembnost te na Zahodnem Balkanu. Zahodni Balkan ostaja strateško pomemben, kar dokazujejo stalne naložbe v krepitev zmogljivosti na področju kibernetske varnosti. Na panelu so sodelovali: Erna Čatić, Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), oddelek za hibridne grožnje in kibernetski prostor, Vladimir Radunović, direktor za kibernetsko varnost in e-diplomacijo pri fundaciji Diplo, dr. Andreja Mihailović, predavateljica in raziskovalka področja kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Črni gori, Mahé Dersoir, oddelek za kibernetsko politiko, Ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve Francije, Demosthenes Ikonomou, Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) in Nikolas Ott, višji vodja v Microsoftovi skupini za evropske vladne zadeve.

Panelisti so opredeliti vlogo kibernetske diplomacije pri krepitvi varnosti in miru v regiji z raziskovanjem vlog različnih akterjev za krepitev zmogljivosti in opredelitvijo priložnosti za strateška partnerstva. Osredotočili so se na preprečevanje kibernetskih konfliktov, krizno upravljanje in spodbujanje mednarodnih standardov za varen kibernetski prostor ter izpostavil uspehe in izzive pri mednarodnem sodelovanju.

Drugi dan konference je potekala predstavitev sistema za diagnozo kibernetske odpornosti Diagonal, ki so ga ob tej priložnosti države Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija), ki so pri diagnozi sodelovale, prejele tudi kot donacijo. V nadaljevanju so bile izvedene individualne delavnice z državami, pri katerih so kot svetovalci sodelovali tudi slovenski strokovnjaki iz Urada vlade za informacijsko varnost.