Dogodka organizira Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju z Mednarodnim znanstvenim odborom za raziskovanja v Alpah (angleško International Scientific Committee on Research in the Alps – ISCAR).

Slovensko predsedstvo je na konferenci predstavilo poročilo (policy brief) z glavnimi stebri, za katere bodo države alpskega loka oblikovale skupne aktivnosti kot prispevek k izvajanju Globalnega okvira Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejetega leta 2022. Zaključki konference bodo služili pri dopolnitvi omenjenega poročila, ki ga bodo skupaj s priporočili za alpsko biotsko raznovrstnost sprejeli ministri držav pogodbenic Alpske konvencije januarja 2025.

Dvodnevni dogodek v Kranjski Gori je zastavljen kot preplet med politiko in znanostjo, ki je za oblikovanje celovitih rešitev na področju biotske raznovrstnosti nujen. Slovensko predsedovanje Alpski konvenciji je že v drugi polovici svojega mandata, v okviru katerega je poleg kakovosti življenja in okoljskega izobraževanja s poudarkom na podnebnih spremembah, med prioritete vključena tudi biotska raznovrstnost.

Mednarodne konference so se udeležili županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan, državni sekretar Ministrstva za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek, generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj, predsedujoči Stalnemu odboru Alpske konference mag. Emil Ferjančič, vodja Odbora za alpski biotsko raznovrstnost Paolo Angelini, vodja sekretariata Karpatske konvencije iz dunajskega urada Programa Združenih narodov za okolje Harald Egerer, ter drugi povabljeni gostje in ostali udeleženci.

Državni sekretar z Ministrstva za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek je v uvodnem nagovoru predstavil ministrstvo kot nosilca številnih področij, ki so med seboj tesno povezana in prepletena. Med njimi ohranjanje narave in s tem biotske raznovrstnosti, upravljanje z vodami in mineralnimi surovinami ter urejanje področja prostora in graditve. Pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ima tudi prostorsko načrtovanje, zlasti strateško načrtovanje, ki mora različne sektorje pripeljati na isti imenovalec. To je eden ključnih instrumentov za udejanjanje različnih družbenih ciljev in potreb v prostoru, saj je prostor omejena dobrina in ima njegovo načrtovanje medsektorski značaj. Pomeni, da združuje potrebe različnih resorjev, vključno z varstvenimi, z nalogo, da jih uskladi v konkretnem prostoru, je povedal mag. Gajšek.

Pogodbenice Alpske konvencije si delimo odgovornost za trajnostni razvoj alpskega prostora. Dobro podlago za skupno delo izpostavlja Protokol o urejanju prostora in trajnostnem razvoju. »Prostor in naravni sistemi se namreč ne končajo na mejah konvencije, ne na mejah držav, pa tudi ne na mejah lokalnih skupnosti, med seboj so povezani preko meja in tako morajo biti povezane tudi naše aktivnosti – čezmejno, vse-alpsko,« je povedal državni sekretar Gajšek in zaključil: »Ponosni smo, da smo v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi razglasili novo zavarovano območje, Regijski park Pohorje. Čeprav gre za relativno majhno območje, pa pomeni prispevek k izvajanju protokola o varstvu narave in urejanju krajine Alpske konvencije, ki spodbuja ustanavljanje novih zavarovanih območij.«

Državni zbor Republike Slovenije je leta 2020 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja, ki vsebuje tudi ukrepe za izvajanje globalnega okvira Konvencije o biološki raznovrstnosti in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Poleg izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove habitatov in ekosistemov, izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij. Pri tem je ključno sodelovanje lokalnih skupnosti, regionalnih razvojnih agencij, zasebnih zavodov, raziskovalnih inštitucij, upravljavcev zavarovanih območij, ministrstev in drugih.

Globalni dogovor med ključnimi cilji določa zavarovanje vsaj 30 odstotkov kopenskih površin, pomembnih za biotsko raznovrstnost, ter obnovo vsaj 30 odstotkov degradiranih celinskih vodnih ekosistemov do leta 2030, kar bo v Alpah velik izziv. Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti moramo zagotavljati tudi z ukrepi za blaženje posledic podnebnih sprememb in zmanjšanjem vpliva invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost. V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 ogroženih, zavarovanih pa je več kot 1.100 vrst. Območja Nature 2000 pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države, kar je največ med vsemi državami članicami EU. Z Naturo 2000 v Sloveniji varujemo več kot 10 odstotkov vseh vrst in habitatnih tipov v EU, medtem ko ostala zavarovana območja prekrivajo 14 odstotkov površine.