Med državami z največjim povečanjem volilne udeležbe je poleg Slovenije tudi Madžarska, kjer je bila udeležba višja za 15 odstotnih točk. Na Slovaškem se je zvišala za 9,6 odstotne točke, na Češkem za 7,7 odstotne točke, na Portugalskem za 6,7 odstotne točke na Nizozemskem za 4,2 odstotne točke in v Nemčiji za 3,4 odstotne točke.

Najnižjo udeležbo so na tokratnih volitvah v Evropski parlament zabeležili na Hrvaškem, 21,34 odstotka. To je znatno manj kot na volitvah leta 2019, ko je bila 29,85-odstotna. Manj kot 30 odstotkov volivcev je šlo tokrat na volišča še v Litvi, in sicer 28,94 odstotka, kar je razvidno iz podatkov na spletni strani Evropskega parlamenta.

Na repu med članicami unije je glede na volilno udeležbo tudi Bolgarija, kjer je volilo 31,8 odstotka upravičencev, čeprav je volilna udeležba obvezna. Glasovanje je sicer obvezno tudi v Belgiji, Luksemburgu, na Cipru in v Grčiji.

Udeležba je bila najvišja, 89,2-odstotna, v Belgiji, kjer so v nedeljo potekale tudi parlamentarne in regionalne volitve, sledita Luksemburg (82,3 odstotka) in Malta (73 odstotkov).

Prve neposredne volitve v Evropski parlament so potekale leta 1979, ko je na volišča odšlo 61,99 odstotka volivcev. Odtlej je volilna udeležba stalno upadala, leta 2014 je bila le 42,61-odstotna, na prejšnjih volitvah s 50,66-odstotno volilno udeležbo pa se je trend obrnil.