Vlada je določila besedilo Predloga zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS) je bil sprejet s ciljem, da se zaradi razglasitve končne razsodbe v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško glede določitve meje na kopnem in morju med državama uredi ohranitev določenih pravic državljanov Republike Slovenije in določijo nekatere nove pravice.

Namen ZUVRAS-a je uresničevanje načela enake obravnave državljanov Republike Slovenije, na katerih pravice in obveznosti je vplivala razsodba, tako da se jim v čim večji meri ohranijo pravice, ki so jih uživali do razglasitve razsodbe, za tiste pravice, za katere so prikrajšani, pa uvaja ustrezno nadomestilo. ZUVRAS se je začel uporabljati, ko je bila državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na podlagi razsodbe evidentirana v evidenci državne meje, to je 30. decembra 2017. Državna pomoč ima velik pomen za ribiče, ki opravljajo gospodarski ribolov in na katere je arbitražna razsodba neposredno vplivala. Zaradi stalne prisotnosti tujih plovil v morju Republike Slovenije, ki ovirajo opravljanje rednega gospodarskega ribolova slovenskih ribičev, imajo ti še vedno izpad rednega dohodka.

Predlog novele ZUVRAS za imetnike dovoljenj za gospodarski ribolov določa, da so v primeru izpolnjevanja predpisanih pogojev upravičeni do nadomestila zaradi izpada dohodka v skladu z oddelkom 3.6 II. dela Smernic o državni pomoči v sektorju ribištva in akvakulture (UL C št. 107 z dne 23. 3. 2023, stran 1). Gre za likvidnostno pomoč podjetjem v sektorju pri odzivanju na okoliščine, ki ogrožajo njihovo sposobnost preživetja. Predlog zakona tudi opredeljuje pravno pomoč ribičem (fizičnim ali pravnim osebam, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov) ter opredeljuje pristojna organa za zagotovitev pravne pomoči, skladno z določbami Zakona o vladi.

Novi Zakon o letalstvu je temeljni predpis, ki ureja področje letalstva. Je sistemski in predvsem tehnični predpis, namenjen zagotavljanju letalske varnosti oziroma varnosti zračnega prometa. Glede na to da je letalstvo izrazito mednarodno naravnana dejavnost, se ohranja ureditev, kot izhaja tudi iz mednarodnih standardov in priporočil Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO). Hkrati na horizontalen način ureja institute, ki izhajajo iz urejanja prava EU v okviru deljene pristojnosti. Zakon strukturo spreminja in dograjuje tako, da bo civilno letalstvo prilagojeno sodobnim pristopom pri zagotavljanju letalske varnosti oziroma varnosti zračnega prometa, tehnologiji, sistemom in postopkom v civilnem letalstvu, s čimer bo omogočeno sledenje razvoju mednarodnega in evropskega pravnega okvira, ki se neprestano razvija z namenom doseganja najvišje ravni letalske varnosti.

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa. Organizacija in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa je prepuščena državi pogodbenici ob spoštovanju mednarodnih standardov in priporočenih praks Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO). Organizacijsko obliko izvajalca storitev in druge temeljne ureditve je Republika Slovenija določila z Zakonom o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa. Zaradi sprejetja novega Zakona o letalstvu je treba nekatere določbe, ki se nanašajo na zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa iz Zakona o letalstvu prenesti v ustrezni področni zakon - Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, saj novi zakon o letalstvu teh določb ne bo več vseboval, ker vsebinsko ne sodijo vanj.

Novela Stanovanjskega zakona ureja težave najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, pri tem pa izhaja iz Odločbe Ustavnega sodišča, izdane 15. junija 2023. Sodišče je ugotovilo, da so določeni členi Zakona o denacionalizaciji in Stanovanjskega zakona neustavni, ker se nanašajo na najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih najemniki sklenili z lastniki stanovanj, ki so jim bila vrnjena v denacionalizaciji.

Spremembe Stanovanjskega zakona vključujejo tudi dopolnitve, ki urejajo pridobivanje podatkov, potrebnih za delovanje občin, javnih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Poleg tega Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona prinaša novo opredelitev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada. Dodani so tudi novi členi, ki določajo število članov uprave sklada, način njihovega imenovanja in razreševanja ter pristojnosti.

Druga dopolnitev omogoča, da Stanovanjski sklad Republike Slovenije podeljuje dolgoročna posojila z ugodnimi obrestnimi merami za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj lokalnim skupnostim, javnim stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam.

Vlada je izdala Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se izračunava na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (vir: PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja USD/EUR; tako dobljeni modelski ceni mineralnega naftnega derivata se nato doda še dodatek za biokomponento v evrih na liter, ki se izračuna posebej za mineralne bencine in posebej za mineralni dizel. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov in 14-dnevnega povprečja cen biogoriv. S to uredbo se določa najvišja dovoljena višina marže v maloprodaji na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest, in sicer za dizel 0,0783 evra/liter, za NMB-95 0,0794 evra/liter in za KOEL 0,08 eura/liter.