Evropska komisija je 16. aprila 2024 objavila tako imenovani schengenski paket za krepitev upravljanja schengenskega območja ter zagotovitev strukturiranega, usklajenega in skupnega odziva na izzive današnjega časa, s katerim se je začel schengenski cikel za obdobje 2024-2025. Na tokratnem zasedanju je Evropska komisija poročala o stanju v schengenskem območju za leto 2024. Schengenska pravila se na splošno dobro uporabljajo, čeprav obstajajo nekatere vrzeli pri njihovem izvajanju. »Ugotovitev iz poročila, da so bili v zadnjem obdobju doseženi nekateri pomembni napredki in izboljšave, nas lahko navdaja z nekaj optimizma, vendar nas tudi opozarja na določene pomanjkljivosti, ki bi jih morali nujno obravnavati. Ključno bo zagotoviti, da se polno uporabljajo orodja, ki jih že imamo na voljo, in poskrbeti, da se izvajanje prednostnih nalog redno oziroma ustrezno spremlja,« je dejal minister Poklukar.

V nadaljevanju so ministri izmenjali mnenja o prihodnosti vizumske politike EU. Poleg potrebe, da se v okviru vizumske politike uvede ustrezne ukrepe za preprečevanje oziroma obravnavo morebitnih tveganj za notranjo varnost EU, se vse pogosteje izpostavlja medsebojna povezanost področij vizumske in azilne politike, saj podatki iz leta 2023 opozarjajo na velik delež prošenj za mednarodno zaščito, ki jih v državah članicah EU vložijo državljani tretjih držav, izvzeti iz vizumske obveznosti in za večino katerih velja nizka stopnja priznavanja mednarodne zaščite. »Vizumska politika predstavlja pomemben del schengenskega pravnega reda, postaja pa tudi vse bolj relevanten element skupne zunanje politike EU. Pozdravljam pobudo predsedstva o oblikovanju skupne strategije o vizumski politiki EU, da bo v prihodnje sposobna pravočasnega in učinkovitega odzivanja na geopolitične razmere in nastajajoča tveganja,« je poudaril minister Poklukar in dodal, da »Slovenija podpira odločnejšo obravnavo neusklajenosti vizumskih politik tretjih držav, ob upoštevanju negativnega vpliva, ki jih imajo te politike na migracijske tokove v schengensko območje in notranjo varnost. Že večkrat sem pozval k nujnosti uskladitve vizumskih politik držav Zahodnega Balkana, tudi v svojih dvostranskih stikih z visokimi predstavniki teh držav.«

Ministri so razpravljali tudi o paktu o azilu in migracijah, kjer imajo države članice dve leti časa, da pakt začnejo izvajati v praksi. Evropska komisija je predstavila skupni izvedbeni načrt, ki bo državam članicam zagotovil smernice in oblikovanje nacionalnih izvedbenih načrtov. Ti bodo obsegali opis trenutnega stanja in načrtovane korake za implementacijo pakta: zakonodajne/regulatorne spremembe, kadrovske zmogljivosti, infrastruktura, informacijsko-tehnološke potrebe, stroški in javna naročila. Na Ministrstvu za notranje zadeve smo že oblikovali interno delovno skupino, ki bo pripravila oris vseh aktivnosti.

Na delovnem kosilu so ministri razpravljali o krepitvi pripravljenosti na krize in odzivanju nanje na ravni EU. Popoldanski del sveta pa je bil namenjen razpravi o boju proti trgovini z mamili in organiziranemu kriminalu, kjer je predsedstvo poročalo o napredku na tem področju. Ministri so obenem izmenjali mnenja o priporočilih skupine na visoki ravni za dostop do podatkov za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. »Slovenija pozdravlja in podpira pripravljena priporočila, ki po našem mnenju odgovarjajo na praktične izzive, s katerimi se srečujemo vsakodnevno,« je dejal minister Poklukar in podprl predlog, da se pripravi poseben načrt, ki bo vključeval jasno časovnico in finančne vidike predlaganih nadaljnjih korakov.