"Na začetku mandata smo se zavezali, da bomo aktivno pristopili k ureditvi področja sodobnega plesa, za katerega vemo, da je sistemsko eno bolj zanemarjenih področij. Ena izmed osrednjih zavez strategije je skladen regionalni razvoj na področju sodobnega plesa. Kakovostne predstave sodobnega plesa želimo pripeljati do vseh prebivalcev Slovenije, ne glede na to kje živijo ali koliko zaslužijo," je ob tem povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Zato se ministrstvo zavezuje k vzpostavitvi decentralizirane mreže za gostovanja in rezidence ter mreže za kulturno-umetnostno vzgojo na področju sodobnega plesa.

Strategija izpostavlja ključne izzive, vizijo, poslanstvo in smernice razvoja ter vpenjanja sodobnega plesa v širši družbeni okvir. Navkljub dolgoletni zgodovini in številnim uspehom ustvarjalk in ustvarjalcev je sodobni ples danes eno najbolj prekariziranih sektorjev kulture v Sloveniji. Kot velik manko se skozi leta kaže odsotnost osrednje javne institucije, ki bi bila vozlišče praks in ustvarjalcev iz Slovenije in mednarodnega prostora ter bila motor raznolikih podpornih dejavnosti.

Strategija poleg prekarizacije in negotovih pogojev dela prepoznava še pet ključnih izzivov področja sodobnega plesa. To so: pomanjkanje vadbenih, produkcijskih in uprizoritvenih prostorov; neobstoj osrednje javne institucije; pomanjkanje celostnega pristopa k podpornim, mednarodnim in drugim aktivnostim; potreba po redefiniciji kulturnega ekosistema sodobnega plesa v okviru uprizoritvenih umetnosti ter potreba po decentraliziranem pristopu.

Resolucija opredeljuje pet razvojnih ciljev: sistemsko podporo za sodobni ples, internacionalizacijo, medsektorsko povezovanje, skladen regionalni razvoj in izboljšanje pogojev dela in pravic samozaposlenih v kulturi na področju sodobnega plesa.

Eden izmed ključnih ukrepov za doseganje ciljev na področju sodobnega plesa je ustanovitev novega, decentraliziranega javnega zavoda za sodobni ples, ki bo ustvarjalno, raziskovalno, rezidenčno, skupnostno, medgeneracijsko, izobraževalno in vključujoče stičišče na področju sodobnega plesa. Ob tem bo ministrstvo še naprej krepilo obstoječi ekosistem samozaposlenih in nevladnih organizacij ter spodbujalo sodelovanje med deležniki, predvsem pa skrbelo za izboljšanje delovnih pogojev v sektorju.

Na področju mednarodnega delovanja strategija poudarja ukrepe, ki bodo skrbeli za mednarodno mobilnost, gostovanja, izmenjave, koprodukcije, rezidence, mreženja in mednarodne festivale, ter sodobni ples tako sistematično umeščali v mednarodni prostor.

Ministrstvo si bo prizadevalo za medsektorski vidik razvoja sodobnega plesa z usmerjenimi razpisi, ki bodo deležnike na tem področju aktivno vključevali v izvedbo raznolikih medsektorskih projektov na področjih zdravja, sociale, zelenega prehoda, vzgoje ter tehnologije in digitalizacije.

K sooblikovanju razvojne strategije je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko povabila strokovnjake s področja sodobnega plesa, številne pripombe pa so prispele tudi med javno obravnavo. Strategija je del širših sprememb kulturnega modela in nastaja vzporedno z novo Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 s spremljajočim akcijskim načrtom. Osrednji cilj dokumentov je gradnja solidarne, vključujoče, ustvarjalne in trajnostne družbe.