Obstoječi Zakon o visokem šolstvu se kljub številnim novelam v nekaterih poglavjih ni ključno spremenil vse od sprejetja v letu 1993. Če želijo slovenske visokošolske institucije ostati enakovreden del evropskega visokošolskega prostora in se razvijati v skladu z globalnimi razvojnimi trendi, potrebuje nacionalna zakonodajna na področju visokega šolstva celovito prenovo. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič jo je napovedal na predstavitvi ministrske kandidature, navedena je tudi v koalicijski pogodbi.

Predlog novega Zakona o visokem šolstvu

• zagotavlja dostop do brezplačnega študija za različne skupine študentk in študentov na vseh treh stopnjah v okviru javne službe
• ureja učni jezik na način, da se ohrani raba slovenskega jezika, a se hkrati podpira strateško načrtovana internacionalizacija visokega šolstva
• prinaša dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda iz javnih sredstev
• ureja vseživljenjsko visokošolsko izobraževanje in ga umešča v sistem kakovosti
• ureja organizacijske in statusne oblike visokošolskih zavodov, tako da podpira večjo raznolikost in prožnost pri izvajanju visokošolske dejavnosti
• spodbuja zdrav in trajnostni življenjski slog študentov in zaposlenih
• poudarja načela spoštovanja enakosti spolov ter prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja

Bistvene novosti po področjih

Financiranje visokega šolstva

Predlog zakona:

• prinaša dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) iz javnih sredstev (izrecno je tudi določeno, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP oziroma 1 odstotek BDP za študijsko dejavnost) - trenutno je financiranje na ravni okoli 0,6 odstotka,
• ob ohranitvi pogajanj uvaja drugačen sistem financiranja visokega šolstva, vezan na posamična šestletna (zdaj štiriletna) pogodbena obdobja,
• ta obdobja in pogajanja veljajo tako za študijsko kot investicijsko dejavnost javnih univerz,
• ohranja ločen sistem financiranja nacionalno pomembnih nalog, vendar z možnostjo, da se javnim univerzam po določenem času iz tega razloga povečajo sredstva za študijsko dejavnost.

Področje študija

• namesto doslej uveljavljenega izrednega študija zakon uvaja časovno prilagojen študij
• časovno prilagojen študij še vedno pomeni prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov, in sicer za študijske programe tako na prvi kot na drugi stopnji, pri čemer se mora študijski program izvesti v polnem akreditiranem obsegu
• časovno prilagojen študij omogoča dokončanje študijskega programa v daljšem času, pri čemer posamezni letnik tega študijskega programa traja več kot eno leto, vendar ne več kot dve zaporedni leti na posamezni letnik

Področje vseživljenjskega visokošolskega izobraževanja

• ureja vseživljenjsko visokošolsko izobraževanje (mikrodokazila)
• kot povsem novo področje predlog zakona ureja mikrodokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja, ki obsegajo od ene do največ devetih kreditnih točk (angleško European Credit Transfer and Accumulation System - ECTS)
• namenjena so pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela
• izvajajo jih (samo) visokošolski zavodi, NAKVIS pa jih vrednoti v sklopu reakreditacije.

Področje kakovosti v visokem šolstvu

• novosti pri delovanju NAKVIS in postopkih akreditacije med drugim vključujejo:
  • spreminja se obdobje prve akreditacije oziroma podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let
  • uvajajo se spremembe glede pridobitve soglasja pristojnega ministrstva v postopkih akreditacije za regulirane poklice
  • NAKVIS bo lahko zunanje presoje kakovosti izvajal tudi v tujini.

Podeljevanje koncesij

• podrobneje je urejen postopek dodeljevanja koncesij, pri čemer se ob izrecni zakonski določbi te podelijo, ko je zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne izvaja ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu, kar se ugotavlja v sklopu pogajanj z javnimi univerzami
• predvideno je, da se obstoječe koncesije postopoma iztečejo, za nove pa bo potreben razpis.

Organizacijsko-statusne spremembe

• opredelitev ustanoviteljev visokošolskih zavodov, pri čemer se kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz s strani Republike Slovenije, ne pa tudi samostojnih visokošolskih zavodov
• obstoječa javna samostojna visokošolska zavoda (Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto) se po uveljavitvi predloga zakona priključita eni od javnih univerz
• dekanu članice javne univerze se na novo določa pristojnost izvajanja postopkov javnega naročanja, če je tako določeno s statutom univerze
• uvaja se ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz, kar pomeni, da se bo javni zavod Študentski dom Ljubljana po uveljavitvi predloga zakona priključil Univerzi v Ljubljani
• kot novost zakon uvaja sodelavca pri pedagoškem procesu – korepetitorja in strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu
• opredeljuje sobotno leto.