Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob predstavitvi letnega poročila Varuha športnikovih pravic za leto 2023 izpostavil pomen instituta varuha za kakovostno udejanjanje osnovnih statusnih pravic športnikov: »Z varuhom zelo dobro sodelujemo, pozdravljamo njegova prizadevanja in se jih tudi trudimo v čim večji meri upoštevati pri pripravi predpisov, ki urejajo področje športa.«

Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj je v letošnjem poročilu priporočil, da se v pripravi nacionalnega programa športa čimbolj upoštevajo dosedanja priporočila varuha do leta 2022, ki gredo predvsem v smeri povečanja družbene odgovornosti in s tem zaščite javnega interesa in prebivalcev na področju športa. Varuh sicer poudarja dosledno upoštevanje načel enakosti, nediskriminatornosti, demokratičnosti in pravne varnosti v okviru delovanja športnih organizacij ter tekmovalnega sistema. Poudarja pomen vključevanja vseh ključnih deležnikov in zagotavljanja trajnosti na vseh nivojih sprejemanja odločitev ter potrebo po zaščiti osebne integritete športnikov ter celovito zaščito zdravja športnikov in še posebej športnic. Izpostavlja tudi potrebo po vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov v športu ter uveljavljanju standardov dobrega upravljanja za športne organizacije. Obenem pa priporoča tudi razmislek o možnostih poenotenja javnih razpisov  in poročanja o porabi javnih sredstev na področju športa.

Z vidika varovanja pravic športnikov in strokovnih delavcev v športu je bilo za Slovenijo prelomno leto 2018. 1. aprila 2018 je namreč v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričel s svojim delom Varuh športnikovih pravic, ki sedaj deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. V tem obdobju je bila Slovenija ena izmed redkih držav, ki je imela formalno vzpostavljeno delovanje varuha športnikovih pravic. Pobude za vzpostavitev varuha se v zadnjih letih vrstijo tudi v drugih evropskih državah in tudi v Svetovni antidopinški agenciji, kjer je zaščita športnika še kako pomembna tema.

Varuh predstavlja prvi korak sistemskega in organiziranega pristopa k zagotavljanju integritete športa. To velja zlasti ob upoštevanju konvencij o človekovih in otrokovih pravicah ter drugih konvencij (doping, nasilje, prirejanje) v povezavi z varovanjem športnikovih pravic v vseh starostnih obdobjih, druge zakonodaje v Republike Slovenije na tem področju v povezavi z evropskimi vrednotami, ki jih opredeljuje Resolucija o ključnih značilnostih evropskega modela športa, sprejeta med slovenskim predsedovanjem EU leta 2021.

Varuh športnikovih pravic je institut, ki je bil ustanovljen na podlagi 66. člena Zakona o športu. Njegove ključne naloge so skrb za pravice športnikov in strokovnih delavcev v športu po tem zakonu. Hkrati obravnava pritožbe, pripombe, predloge in pobude športnikov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov, strokovnih delavcev v športu, izvajalcev športnih programov, lahko pa tudi državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, objavlja primere dobrih in slabih praks v športu na spletni strani varuha športnikovih pravic in o tem obvešča javnost, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Skladno s Pravilnikom o delovanju in financiranju varuha športnikovih, varuh o svojem delu letno poroča Vladi Republike Slovenije ter s svojimi ugotovitvami seznanja Strokovni svet Republike Slovenije za šport in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez ter predlaga sprejetje ukrepov, ki vplivajo na integriteto in družbeno odgovornost v športu.

Trenutno je v javni obravnavi Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033 (NPŠ), strateški dokument razvojnega načrtovanja športne politike. Eden od predlogov v okviru osnutka NPŠ je tudi ustanovitev osrednje organizacije, ki bi skrbela za integriteto športa in športnikove pravice.

Vlada je sicer Rožleta Prezlja imenovala za varuha športnikovih pravic za mandatno obdobje petih let, in sicer od 1. aprila 2023 do 31. marca 2028.