Doba umetne inteligence prinaša velike prednosti na skupnih področjih, kot je tudi javno zdravstvo. Slednje predstavlja točko, kjer se združujejo inovativne tehnologije, javne potrebe in gospodarski razvoj. Nove digitalne tehnologije pa za najboljše rezultate morajo vključevati tudi povezovanje raznolikih kadrov in disciplin pod voditeljstvom, ki obvladujejo taka kompleksna okolja.   

Z namenom spodbuditi dialog o povezavi in rabi umetne inteligence v zdravstvu se je ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh danes udeležila mednarodne konference Voditeljstvo v zdravstvu v dobi novih tehnologij: izzivi, priložnosti in rešitve ter skupaj z ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel nagovorila zbrane udeležence iz celotne regije. 

Ministrica dr. Stojmenova Duh je na primerih iz zgodovine, od odkritja rentgenskih žarkov Conrada Röntgena leta 1895 do odobritve robotskega kirurškega sistema Da Vinci leta 2000, pokazala, kako tehnološki napredek nenehno spreminja zdravstvo, izboljšuje diagnostiko, potek zdravljenja in rezultate pri bolnikih. Tudi umetna inteligenca ima bogato zgodovino v zdravstvu, njene aplikacije pa segajo v zgodnja sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Pomemben mejnik, ki je potrdil praktično in zakonsko sprejemljivost uporabe umetne inteligence v zdravstvu, pa je bil leta 1995, ko je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo napravo, ki jo poganja umetna inteligenca in ki pomaga zdravnikom pri odkrivanju raka materničnega vratu.

Danes vemo, da umetna inteligenca lahko izboljša zdravljenja, omogoči natančne diagnoze, pomaga zdravstvenim delavcem pri rutinskih opravilih, da imajo več časa za bolnike, prepoznava sistemske pomanjkljivosti in pomaga do pravičnejših zdravstvenih sistemov, zavedamo pa se tudi tveganj, kot so pristranskost algoritmov umetne inteligence, skrb za zasebnost in varnost, pomanjkanje preglednosti, izgube določenih delovnih mest, je dejala ministrica dr. Stojmenova Duh.

»Menimo, kot priporoča tudi OECD, da bi morale vlade zagotoviti tako okolje za odgovorno umetno inteligenco, v katerem bodo inovacije ustrezno usklajene s potrebno zaščito. Zato pozdravljamo zakonodajo o umetni inteligenci, ki jo je Evropski parlament sprejel marca letos. Slovenija je aktivno sodelovala pri pripravi zakonodaje, ki spodbuja raziskave in inovacije, regulira pa uporabo tehnologije, da zagotavlja varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pričakujemo, da bo primerna zakonodaja s preglednostjo, etičnimi standardi in z aktivnim sodelovanjem krepila tudi zaupanje v sodobne tehnologije,« je med drugim dejala ministrica dr. Stojmenova Duh.

Da bi v polnosti izkoristili potencial umetne inteligence v zdravstvenem sistemu, je izjemnega pomena izboljšanje digitalnih veščin in kompetenc med zdravstvenimi delavci in odločevalci, pa tudi med prebivalstvom, da bi lahko s pridom uporabljali digitalne javne storitve, kot je denimo zVem.

Slovenija je prva država na svetu, ki je vzpostavila mrežo skrbnikov podatkov v javnem sektorju, kar je bil projekt, ki smo ga izvajali z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD), dober primer medresorskega sodelovanja je tudi slovenska elektronska izkaznica, ki se od aprila lani lahko uporablja tudi kot kartica zdravstvenega zavarovanja, sicer pa v Sloveniji trdno verjamemo v mednarodno sodelovanje, izmenjavo znanj, usklajevanje politik in reševanje skupnih izzivov, je sklenila ministrica dr. Stojmenova Duh. 

Poleg nagovora ministrice dr. Stojmenove Duh bodo v okviru konference predstavljeni tudi trije primeri dobre prakse uporabe umetne inteligence v Sloveniji:  

• Umetna inteligenca za zgodnje odkrivanje tveganja za nenalezljive bolezni pri ljudeh z rakom dojk (https://artillery-project.eu/), projekt predstavlja Tanja Španić, Europa Donna.  

• Primer uporabe umetne inteligence za hitrejši razvoj tarčnih zdravil na terapevtskih področjih, ki predstavljajo veliko breme za družbo (npr. diabetes), kar nagovarja izziv bremena kroničnih bolezni in starajoče družbe za celotno družbo. Rešitev predstavlja dr. Vladimir Gligorijevic, Prescient Design. 

• Projekt Hospital Smart AI (HOSMARTAI – AI for the smart hospital of the future) - umetna inteligenca za pametno bolnišnico prihodnosti, rezultate predstavljata robotka Frida in dr. Izidor Mlakarja, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI). 

Konferenca poteka v organizaciji Blejskega inštituta za voditeljstvo na področju digitalizacije in umetne inteligence pod pokroviteljstvom predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba ter s podporo Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, Ministrstva za digitalno preobrazbo Republike Slovenije in Zdravniške zbornice Slovenije.  

Na konferenci sodelujejo ugledni domači in mednarodni strokovnjaki, poleg obeh ministric med njimi še Francesca Colombo, OECD, dr. Andrzej Ryś, Evropska Komisija in St Antony's College, Univerza v Oxfordu, prof. Igor Rudan, Univerza v Edinburgu, dr. Ricardo Baptista Leite, Global Agency for Responsible AI in Health, UNITE Parliamentarians Network for Global Health, prof. Nora Colton, direktorica UCL Global Business School of Health in profesorica vodenja in upravljanja v zdravstvu, University College London, ter dr. Bojana Beović, ‍Zdravniška Zbornica Slovenije. 

Pred začetkom konference so se ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić, Francesca Colombo, vodja Sektorja za zdravje pri OECD, dr. Ricardo Baptista Leite, izvršni direktor HealthAI in ustanovitelj parlamentarne mreže za globalno zdravje UNITE, pogovarjali o ciljih Slovenije na zdravstvenem področju, vključevanju digitalnih tehnologij in še posebno umetne inteligence v procese zdravljenja, o kakovosti in zaščiti podatkov, izboljšanju digitalnih veščin pri zaposlenih v zdravstvu in o orodjih, ki bodo na voljo državam oziroma zdravstvenim sistemom. Slovenija ima veliko znanja in dobrih rezultatov na področju umetne inteligence in podatkovne ekonomije in je pripravljena sodelovati kot pilotna država v projektih Svetovne zdravstvene organizacije (angleško World Health Organization - WHO) za razvoj uspešnih digitalnih rešitev v zdravstvu.