Dosežen je bil splošni pristop glede Predloga direktive o boju proti korupciji, katerega namen je posodobiti in uskladiti pravila EU o opredelitvah in kaznih za kazniva dejanja korupcije z namenom učinkovitejšega pregona teh kaznivih dejanj.

Prav tako je Svet dosegel splošni pristop glede Predloga direktive, ki spreminja obstoječi krovni okvir EU za zaščito žrtev kaznivih dejanj. Ta direktiva odpravlja pomanjkljivosti trenutne ureditve na nekaterih ključnih področjih, kot so dostop žrtev do informacij, varstvo ranljivih žrtev, dostop do specialistične podpore, sodelovanje žrtev v kazenskih postopkih in boljši dostop do odškodnine.

Svet se je seznanil z napredkom v prizadevanjih za boj proti trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu, ki je ena glavnih prioritet belgijskega predsedstva, ter odobril Sklepe o pravosodnih vidikih boja proti trgovini s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, Sklepe o pravosodnem sodelovanju s tretjimi državami v boju proti organiziranemu kriminalu ter Sklepe na temo pridržanja. Prav tako je Svet odobril Sklepe, ki naslavljajo prihodnost kazenskega prava EU.

Opravljena je bila pomembna razprava glede Predloga direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter gradivu spolne zlorabe otrok, ki vzpostavlja evropski pravni okvir za inkriminacijo vseh oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, vključno z zlorabami, ki so posledica tehnološkega razvoja, kot je uporaba umetne inteligence. Ministrica Katič je podprla inkriminacijo dejanj, ki temeljijo na uporabi realnih podob, ustvarjenih z umetno inteligenco. »Z regulacijo kaznivih dejanj povzročenih z uporabo novih tehnologij vsaj posredno vplivamo tudi na možno prihodnjo ureditev drugih kaznivih dejanj storjenih v virtualnem svetu, ki ga oblikuje umetna inteligenca,« je še povedala. Posebej je v razpravi pozdravila model soglasja, ki ga uvaja predlog direktive, in poudarila, da bi moral biti ta vpet v vse evropske pravne akte, ki naslavljajo kazniva dejana zoper spolno nedotakljivost.

Nadalje so ministri razpravljali tudi o Predlogu uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju odločb in sprejemanju javnih listin v zadevah v zvezi s starševstvom ter uvedbi evropskega potrdila o starševstvu, katerega namen je zaščititi temeljne pravice otrok, zagotoviti pravno varnost za družine ter zmanjšati pravne stroške in breme za družine ter tudi za upravne ter pravosodne sisteme držav članic. Fokus razprave je bil na vprašanjih priznavanja starševstva v primerih nadomestnega materinstva, kadar gre za čezmejne primere. Ministrica Katič je povedala, da je nadomestno materinstvo izjemno problematično zlasti z vidika zaščite pravic žensk in predstavlja grožnjo za temeljne pravice in telesno integriteto, še posebej če nadomestno materinstvo temelji na socialni in ekonomski neenakosti in predstavlja obliko izkoriščanja žensk. Zato institutu odločno nasprotuje. »Hkrati pa se zavedamo, da je potrebno zaščititi vse vrste že obstoječih družin, in najti rešitve, ki bodo zagotovile spoštovanje pravic otrok, ne glede na tip družine in ne glede na to, kako so bili spočeti ali rojeni,« je še dodala.

Tudi na tokratnem zasedanju Sveta za pravosodje je beseda tekla o boju proti nekaznovanosti za mednarodna hudodelstva, storjena med agresijo Rusije zoper Ukrajino. Razprava, v kateri je sodeloval tudi tožilec mednarodnega kazenskega sodišča Karim Khan, je bila osredotočena na sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem ter z Eurojustom. Sporočilo Slovenije je, da morajo biti vsi zločini proti človeštvu obravnavani na enak način, ne glede na to, kdo je storilec.

Evropska komisija je Svetu poročala o letošnjem Pregledu stanja na področju pravosodja v EU (EU Justice Scoreboard), ki je bil objavljen 11. junija ter o napredku v pogajanjih o bodočem Sporazumu med EU in ZDA o pridobivanju dokazov v elektronski obliki. Belgijsko predsedstvo pa je med drugim predstavilo priporočila, ki jih je oblikovala Skupina strokovnjakov na visoki ravni za učinkovit dostop do podatkov za potrebe organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

Ob koncu zasedanja je Madžarska predstavila program svojega predsedovanja v drugi polovici leta 2024.

Ministrica Katič je ob robu zasedanja obiskala Sodišče EU in se srečala s slovenskimi sodniki Sodišča EU ter Splošnega sodišča EU. Prav tako se je sestala z nemškim kolegom ministrom Buschmannom ter švedskim kolegom ministrom Strömmerjem.