Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence sodijo med najpomembnejše javnozdravstvene izzive in glavni razlog odvisnosti od pomoči drugih. Število oseb z demenco hitro narašča zlasti med starajočo se populacijo in Slovenija sodi med nadpovprečno hitro starajoče se družbe. Zato je Ministrstvo za zdravje leta 2016 sprejelo prvo nacionalno Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji. »Na podlagi te strategije je ministrstvo leta 2017 izvedlo javni razpis za sofinanciranje programov za obvladovanje demence in veseli nas, da smo v okviru tega razpisa pripomogli k razvoju tako uspešnih programov, kot je mreža Demenci prijaznih točk,« je ob odprtju povedala ministrica. Mreža demenci prijaznih točk je izviren program društva Spominčica – Alzheimer Slovenija, ki je bil kot primer dobre prakse opažen tudi v tujini. Na Ministrstvu za zdravje si prizadevamo za celostne in dolgoročne ukrepe za obvladovanje bolezni demenc. »Lani sta bila sprejeta Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 in akcijski načrt, s katerim smo dorekli nekatere ukrepe za obvladovanje demence. Trenutno na ministrstvu pripravljamo javni razpis za sofinanciranje programov za obvladovanje demence, s katerimi bodo lahko izbrane organizacije nudile pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem. Vsa prizadevanja na tem področju bomo še naprej podpirali v čim večji meri,« je dejala ministrica.

Demenca namreč predstavlja enega največjih izzivov dolgožive družbe, med katere sodi tudi Slovenija – ocenjuje se, da ima pri nas demenco več kot 45 tisoč prebivalcev, do leta 2050 pa naj bi jih bilo že več kot 90 tisoč. Demografske spremembe so odraz razvoja v moderni družbi in temu je treba prilagoditi obstoječe sisteme in ureditve ter ustvariti možnosti za kakovostno življenje vseh generacij in dostojno staranje. Za vzpostavitev demenci prijaznega okolja moramo, poleg integrirane obravnave v lokalnem okolju, izboljšati pismenost o demenci ter vzpostaviti učinkovito sodelovanje vseh deležnikov v verigi oskrbe oseb z demenco. Posebna podpora pa mora biti na voljo tudi svojcem in drugim neformalnim skrbnikom oseb z demenco.

»Demenci prijazne točke pomagajo pri tem, da vsi, ki živijo in delajo v lokalni skupnosti, prepoznajo znake demence in vedo, kako dementnim ljudem pomagati. To je ključnega pomena, saj le demenci prijazno lokalno okolje omogoča kakovostno in samostojno življenje oseb z demenco v domačem okolju dlje časa,« pojasnjuje Štefanija L. Zlobec.