Prejemnik državne nagrade Rada Smerduja je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
V Parku Škocjanske jame je bila danes slovesna podelitev prve Nagrade Rada Smerduja – nagrade, ki jo za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave, podeljuje Republika Slovenija.
Nagrado je podelil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je ob tej priložnosti poudaril, da smo v Sloveniji na področju ohranjanja narave razvili vrsto dobrih praks. »Nagrada za izjemne dosežke na področju ohranjanja narave je dobra priložnost, da te dosežke prepoznamo in nagradimo. V čast mi je, da lahko kot prvi izročim Nagrado Rada Smerduja, ki jo podeljuje Republika Slovenija,« je v slavnostnem nagovoru izpostavil minister.
Ob tem je spomnil še na dva pomembna naravovarstvenika, sopotnika Rada Smerduja, to sta Stanislav Peterlin in dr. Peter Skoberne. Slednji je na današnji slovesnosti tudi predstavil delo Rada Smerduja.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je nagrado prejelo za izjemen prispevek k varstvu narave v Sloveniji. Društvo deluje že več kot 40 let in je ena večjih nevladnih organizacij na področju ohranjanja narave v Sloveniji. Društvo je s svojim delovanjem prispevalo k izvedbi konkretnih aktivnosti na terenu, ki so potrjeno že izboljšale stanje vrst ptic in njihovih življenjskih okolij, s tem pa tudi širše stanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Upravlja tri naravne rezervate: Škocjanski zatok, Ormoške lagune in Iški morost. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je prispevalo ključen del za določitev posebnih območij varstva, ki so del omrežja Natura 2000 – največjega svetovnega omrežja varovanih območij narave. Društvo predstavlja središče razvoja stroke na področju varstva ptic in njihovega življenjskega okolja. S svojim strokovnim znanjem ima izjemen prispevek pri spremljanju stanja ptic v državi in upravlja z največjo bazo ornitoloških podatkov v Sloveniji. Svoje znanje deli na lokalni, državni in mednarodni ravni v znanstvenih in poljudnih prispevkih, na konferencah in drugih dogodkih. Z lastnim zgledom ter številnimi predavanji in izleti, ki jih vsako leto organizira s pomočjo prostovoljcev, je številnim ljudem približalo varstvo narave, je zapisano v obrazložitvi.
Zahvalo za prispevek k ohranjanju narave v Sloveniji sta prejeli tudi dve organizaciji, ki jih je odbor uvrstil med najboljše tri kandidate, in sicer Javni zavod Kozjanski park in Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Javni zavod Kozjanski park je prejel zahvalo za aktivnosti oživljanja travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega parka in ozaveščanje pomembnosti ohranjanja travniških sadovnjakov, kar je izjemnega pomena in je prispevalo k širjenju ohranjanja tovrstnih sadovnjakov tudi na drugih zavarovanih območjih v Sloveniji. Inštitut LUTRA je prejel zahvalo za svoje delo na prepoznavnosti evrazijske vidre kot ogrožene krovne vrste celinskih vodnih ekosistemov, raziskovanje njene ekologije in razširjenosti v Sloveniji ter aplikacijo njene sporočilne vrednosti v izobraževanju in ozaveščanju javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti celinskih voda.
V Sloveniji imamo izjemne naravne danosti, saj se pri nas stikajo alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet. S tem in tradicionalno rabo tal v preteklosti smo dobili podarjeno izjemno raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih okolij, je v nagovoru povedala dr. Katarina Groznik Zeiler, predsednica Odbora za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave, sicer generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor. »S podarjeno biotsko raznovrstnostjo pa pride tudi velika odgovornost. Odgovornost, da jo ohranjamo in predamo ohranjeno tudi naslednjim generacijam,« je poudarila predsednica odbora. »Zato bi ob današnji priložnosti pozvala k spoštovanju treh načel, ki jih je pri delu za naravo udejanjal tudi Rado Smerdu: skupinsko delo za skupne cilje, strpnost in odločnost.« V Sloveniji imamo vrsto dobrih praks pri upravljanju varovanih območij in pri ukrepih varstva narave. Današnji dogodek je tudi priložnost, da te dobre prakse prepoznamo in jim posvetimo posebno pozornost. »V imenu odbora in v svojem imenu želim izraziti zahvalo vsem, ki ste sodelovali v javnem razpisu, tako predlagateljem kot kandidatom. Predvsem slednjim gre zahvala za izjemne dosežke za naravo,« je zaključila Groznik Zeiler. Kot je povedala, je imel odbor težko delo, saj vsak od desetih predlaganih kandidatov – posameznikov, posameznic in organizacij – veliko prispeva k ohranjanju narave v Sloveniji.
O Nagradi Rada Smerduja
S podelitvijo Nagrade Rada Smerduja želimo prispevati k večjemu zavedanju ljudi o pomenu aktivnega ohranjanja narave: opozoriti na prispevek posameznikov in organizacij, nagraditi dosežke na področju ohranjanja narave in povečati njihovo prepoznavnost.
Ohranjena narava je ključno bogastvo Slovenije, visoka biotska raznovrstnost pa ena naših prednosti. Naša skupna odgovornost je, da naravo ohranjamo za naše potomce. Z vzpostavitvijo Direktorata za naravo v na novo nastalem Ministrstvu za naravne vire in prostor v letu 2023 so sistemska prizadevanja za ohranjanje narave dobila dodaten pomen in pozornost.
Državna nagrada za največje dosežke na področju ohranjanja narave je bila letos podeljena prvič – na rojstni dan Rada Smerduja, priznanega slovenskega biologa in naravovarstvenika, po katerem je nagrada dobila ime. Letos mineva tudi 40 let, ko se je Smerdu smrtno ponesrečil ob raziskovanju soteske Predaselj v Kamniški Bistrici.
Na spletni strani ministrstva je na voljo več informacij o nagradi in Radu Smerduju.
GOVSI Podkast o ohranjanju narave
Ob tej priložnosti je nastala tudi nova epizoda GOVSI Podkasta na temo ohranjanja narave. V pogovoru sodelujeta dr. Katarina Groznik Zeiler, predsednica odbora za podelitev nagrade, in dr. Tanja Šumrada, predsednica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je letošnji prejemnik Nagrade Rada Smerduja. Vabljeni k poslušanju.