Ustavno sodišče je v sodbi presodilo, da sta del Zakona o denacionalizaciji in del Stanovanjskega zakona v neskladju z Ustavo RS, saj ne zagotavljata ustreznega razmerja pravic in dolžnosti med najemniki in lastniki denacionaliziranih stanovanj.

V skladu z novelo Stanovanjskega zakona je Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo shemo, s katero se spoštuje sodba Ustavnega sodišča in hkrati ščiti pravica do doma.

Bistvene spremembe in dopolnitve zakona:

• lastnikom denacionaliziranih stanovanj se v začasnem obdobju desetih let zagotovi doplačilo najemnine do višine priznane tržne najemnine,
• v začasnem obdobju desetih let se najemnikom denacionaliziranih stanovanj zagotovi možnost pridobitve neprofitnega stanovanja oziroma javnega najemnega stanovanja pod posebnimi pogoji,
• lastnik stanovanja lahko zahteva preveritev lastništva stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ustreza površinskim normativom, lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe pa je podlaga za odpoved najemne pogodbe,
• po poteku začasnega obdobja se najemnina določi prosto, najemno razmerje pa še naprej ostane v veljavi za nedoločen čas.

Stanovanj, ki jih zadeva sodba Ustavnega sodišča, je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije o najemnih poslih za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine v državi približno 560 s povprečno površino 65 kvadratnih metrov. Večina stanovanj je v Ljubljani in Mariboru.