Prav tako so sprejeli sklepe Sveta o 8. okoljskem akcijskem programu in opravili dve orientacijski razpravi o priporočenem podnebnem cilju za leto 2040 in krepitvi odpornosti na podnebna tveganja.

Po dolgotrajnih pogajanjih je bila s tesno večino potrjena Uredba o obnovi narave, ki določa cilje za obnovo degradiranih območij narave. Prispevala bo k izboljšanju biotske raznovrstnosti in krepitvi podnebne odpornosti. V težko doseženem kompromisnem dogovoru so upoštevane specifike držav in interes kmetijstva ter zagotovljene prožnosti pri pripravi Nacionalnih načrtov za obnovo narave.

Dosežen je bil dogovor o stališču Sveta glede Predloga spremembe direktive o odpadkih, s katero se krepijo prizadevanja za preprečevanje odpadnega tekstila in odpadne hrane ter učinkovito ravnanje s tema tokovoma odpadkov. Glede odpadne hrane predlog določa pravno zavezujoče cilje in zahteve za sprejetje ukrepov, ki jih morajo države članice sprejeti za preprečevanje nastajanja odpadne hrane do konca leta 2030. Glede odpadnega tekstila predlog določa proizvajalca tekstilnih izdelkov, izdelkov povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov kot odgovornega za zagotovitev ustreznega ravnanja z odpadnim tekstilom z uvedbo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki bo zajemala celoten sektor podjetij ter določa usklajena pravila za njegovo uporabo.

Z doseženim dogovorom o skupnem stališču Sveta je potrjen namen Predloga direktive o spremljanju in odpornosti tal, da se vzpostavi trden in skladen okvir za monitoring tal po vsej EU. To bo podlaga, da se v EU lahko začne izboljševati zdravje tal, ter stremeti k temu, da bi se do leta 2050 dosegla zdrava tla. Z vzpostavitvijo skupnega okvirja se bo odpravila trenutna vrzel v znanju o tleh, pri čemer bo osnova za verodostojne podatke opredelitev, kaj so zdrava tla. Na podlagi zbranih podatkov se bo podpiralo trajnostno upravljanje s tlemi in določilo ustrezne ukrepe za ohranitev ali izboljšanje zdravja tal.

Svet je potrdil tudi skupno stališče do Predloga direktive o utemeljevanju in sporočanju izrecnih okoljskih trditev (direktiva o zelenih trditvah), katere namen je nasloviti zeleno zavajanje in zaščititi potrošnike z odpravljanjem zavajajočih okoljskih trditev ter jim omogočiti, da bodo sprejemali bolj premišljene odločitve pri svojih nakupih in imeli dejavno vlogo pri varstvu okolja. Države članice bodo morale vzpostaviti sistem utemeljevanja in preverjanja za predhodno odobritev trditev, ki se oglašujejo kot boljše z vidika okoljskih in podnebnih vplivov.

Na zasedanju so bili prav tako sprejeti sklepi Sveta o vmesnem poročilu glede 8. okoljskega akcijskega načrta, ki predstavljajo politične smernice za nadaljnje korake pri doseganje ciljev na področju okoljske politike in politike podnebnih sprememb EU do leta 2030. Sklepi izpostavljajo nujnost obravnave negativnih učinkov trojne planetarne krize podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Potrjujejo zavezo za doseganje ciljev skladu z Agendo Združenih narodov 2030 ter izpostavljajo, da zeleni prehod predstavlja priložnost za krepitev evropske konkurenčnosti, skladno z Evropskim zelenim dogovorom, ki predstavlja EU strategijo za trajnostno rast.

V nadaljevanju sta bili opravljeni še dve orientacijski razpravi. V okviru točke o podnebnih ciljih EU je potekala razpravo o sporočilu Evropske komisije, v katerem na podlagi znanstvenih priporočil predlaga, da je nov podnebni cilj do leta 2040 neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za 90 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990. Čeprav se bo razprava o določitvi ciljev EU do 2040 še nadaljevala, so se ministri strinjali glede pomena zgodnje določitve cilja, zlasti z vidika predvidljivosti za gospodarstvo in družbo. Sledila je razprava o podnebnih tveganjih in krepitvi odpornosti proti podnebnim spremembam, v kateri je bil izpostavljen pomen učinkovitega sistema upravljanja s podnebnimi tveganji in vključitev področja podnebnega prilagajanja v različne sektorske politike.

Državni sekretar Vajgl se je pred zasedanjem udeležil tudi tradicionalnega sestanka skupine ambicioznih držav GGG (angleško Green Growth Group), na katerem je  prav tako potekala razprava na temo podnebnih tveganj z vidika skupnega ukrepanja na EU ravni.