Sprememba vrednosti Projekta odlagališče NSRAO v Načrtu razvojnih programov 2024-2027

Vlada je na odboru za gospodarstvo sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 spremeni vrednost projekta - Projekt odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO).

Skladno z novelacijo investicijskega programa, Investicijski program, Rev. F, Odlagališče NSRAO, Vrbina, Krško, januar 2024, NRVB---4X/01F se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 novelira projekt 2111-11-0075 Projekt odlagališče in se ga povečuje na 259.716.685,02 evra do leta 2030, ko se bo po terminskem načrtu zaključila gradnja infrastrukture in objektov.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Sprejet sklep o spremembi vrednosti projekta Odprava posledic škode v akvakulturi in ribištvu

Na podlagi petega odstavka 31. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 je vlada določila spremembo vrednosti projekta Odprava posledic škode v akvakulturi in ribištvu.

Izhodiščna vrednost projekta, ki je bila prvotno ocenjena na 6 milijonov evrov, se znižuje na novo veljavno vrednost 1.053.790,05 evra. Sprememba je bila izvedena na podlagi uradnega popisa škode, ki ga je na podlagi sklepa Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvedlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: Ministrstvo). Uradni popis je pokazal, da je dejanska škoda, ki jo je potrdila državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, nižja od prvotno ocenjene, saj uradni popis ni zajemal vseh kategorij, vključno z nepremičninami, izpadom dohodka in prostoživečimi ribami.

Projekt se financira od 28. marca 2024 do 31. decembra 2024, njegov namen pa je zagotovitev stabilnih razmer in omejitev gospodarske škode pri najbolj prizadetih in ogroženih subjektih v sektorju ribištva in akvakulture. Cilj projekta je dodelitev finančne pomoči prizadetim subjektom za škodo na stvareh, ki je nastala zaradi posledic poplav 4. avgusta 2023. Ministrstvo je že ob nastopu poplav vzpostavilo stik s prizadetimi subjekti in izvedlo neuraden preliminarni popis škode, ki je pokazal višjo škodo kot kasnejši uradni popis.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Stališče vlade do Sklepa Državnega sveta k Zaključkom posveta Finančna avtonomija slovenske lokalne samouprave

Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je vlada sprejela stališče do sklepa Državnega sveta k zaključkom posveta Finančna avtonomija slovenske lokalne samouprave in ga je poslala Državnemu svetu.

Državni svet je 15. aprila 2024 obravnaval 23 zaključkov posveta Finančna avtonomija slovenske lokalne samouprave. V nadaljevanju je Državni svet na svoji 17. seji sprejel sklep, da vlada le-te prouči in se do njih opredeli.

Vlada je zaključke posveta tehtno proučila ter glede nekaterih izraža strinjanje, in sicer glede stabilnosti formule za izračun primerne porabe in glede dejstva, da posamezne občine še ne izkoristijo vseh možnih finančnih virov. Vlada se strinja tudi glede tega, da morajo občine imeti zadostne vire financiranja za svoje delovanje in naloge, ki jih opravljajo.

Vlada pritrjuje tvornemu in proaktivnemu sodelovanju države z združenji občin in občinami, kar se redno izvaja preko sprejemanja zakonodajnih sprememb, vsakoletnega sistema izračunavanja povprečnih stroškov občin za financiranje občinskih nalog in postopka za določitev povprečnine ter ne nazadnje z rednim sodelovanjem ministrstev z reprezentativnimi združenji občin kot tudi posameznimi občinami.

Financiranje občin je v skladu z Zakonom o financiranju občin usklajeno z načelom sorazmernosti virov sredstev s pristojnostmi oziroma nalogami občin. Sistem financiranja skozi daljše obdobje zagotavlja učinkovito in stabilno financiranje opravljanja nalog občin, pri čemer zagotavlja dovolj različnih ter ustreznih davčnih in nedavčnih virov. Sistem je za občine predvidljiv in ni podvržen velikim nihanjem oziroma spremembam tudi v obdobjih gospodarskih kriz.

Občinam se iz državnega proračuna zagotavljajo tudi dodatna sredstva za financiranje skupnih občinskih uprav, ki so v letu 2024 znašala več kot 10 milijonov evrov. Občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, so iz državnega proračuna zagotovljena tudi sredstva za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Prav tako se dodatna sredstva iz državnega proračuna zagotavljajo tudi občinam z evidentiranimi romskimi naselji.

Vlada v stališču poudarja tudi, da so zahteve po dodatnih sredstvih s strani določenih občin oz. skupin občin stalnica, ki jo je vlada naslovila s pripravo predloga sprememb Zakona o financiranju občin, ki bo predvidel sredstva za stroške občin, zvišal največji obseg zadolževanja občin iz 10 na 15 odstotkov, uvedel možnost izdaje občinskih obveznic in zadolževanje za infrastrukturne projekte v tujini. Hkrati vlada v stališču opozarja na v zaključkih napačno navedene ugotovitve Državnega sveta glede dejanskih stroškov za izvajanje zakonskih nalog za leto 2024.

Vlada v zaključku izpostavlja, da je veljavni sistem financiranja občin v veljavi vrsto let. Prestal je tudi presojo Ustavnega in Računskega sodišča s potrditvijo, da gre za trdno in zdravo osnovo financiranja občin za izvajanje zakonskih nalog ter za spodbujanje investicijske dejavnosti, ki jo zakonodajalec nadgrajuje, kot odgovor na izzive časa in prostora, v katerem delujejo občine.  

Vir: Ministrstvo za javno upravo