Pedagoški inštitut je na novinarski konferenci predstavil rezultate mednarodne raziskave PISA 2022 s področja ustvarjalnega mišljenja za Slovenijo.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA (angleško Programme for International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učencev in učenk v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) in državah partnericah. Z raziskavo sicer ugotavljamo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dijakov in dijakinj pri starosti 15 let, v letu 2022 pa je bilo v raziskavo prvič vključeno tudi preverjanje ustvarjalnega mišljenja. Pri preverjanju slednjega je v raziskavi sodelovalo 64 držav, v Sloveniji pa je v raziskavi sodelovalo 6.721 dijakinj in dijakov oz. učenk in učencev iz 296 srednješolskih izobraževalnih programov, 52 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih.

Povprečni dosežek dijakov in dijakinj v Sloveniji je pri ustvarjalnem mišljenju pod povprečjem držav OECD. Od slovenskih se pomembno ne razlikujejo povprečni dosežki vrstnikov iz Čila, Hrvaške, Islandije in Slovaške. Najvišje rezultate so dosegli 15-letniki v Singapurju, Južni Koreji in Kanadi.

V vseh primerjanih državah, tudi v Sloveniji, so dijakinje dosegle višji rezultat od dijakov. Med srednješolskimi izobraževalnimi programi v povprečju najvišje dosežke ustvarjalnega mišljenja PISA izkazujejo dijaki in dijakinje, ki obiskujejo programe splošne gimnazije, najnižje pa tisti, ki obiskujejo programe srednjega poklicnega izobraževanja. Med dijaki in dijakinjami s šibkim socialno-ekonomskim ozadjem jih približno 13 % izkazuje ustvarjalno mišljenje v zgornji četrtini rezultatov v Sloveniji.

Slovenski 15-letniki so izkazovali bolj zavzeto reševanje nalog ustvarjalnega mišljenja od vrstnikov iz držav OECD. Obenem so poročali o pogostejši udeležbi v aktivnostih s področja ustvarjalnosti na tedenski ravni in negativnejših stališčih do različnih vidikov ustvarjalnosti. Podpovprečni delež (72 odstotkov) slovenskih dijakov in dijakinj meni, da smo lahko ustvarjalni pri kateremkoli predmetu, prav tako podpovprečni delež (39 odstotkov) pa jih meni, da je ustvarjalnost nekaj, kar je mogoče razvijati. Slovenski 15-letniki so, v primerjavi s povprečjem OECD, nižje ocenili lastno samoučinkovitost na področju ustvarjalnosti in domišljije, odprtost za pridobivanje novega znanja ter odprtost za umetnost in pridobivanje novih izkušenj.

Ob objavi rezultatov raziskave je minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda, povedal:

»Dosežki 15-letnikov v Sloveniji na področju ustvarjalnega mišljenja v mednarodni primerjavi z njihovimi vrstniki nam sporočajo, da področje spodbujanja ustvarjalnosti lahko še izboljšamo. Ustvarjalnost na ministrstvu prepoznavamo kot nacionalno pomembno temo, zato smo tudi naročili ciljni raziskovalni program, ki bi razgrnil potrebe na področju razvoja ustvarjalnega potenciala nadarjenih učencev. Deloma se izboljšav v sistemu že lotevamo, saj v šolah trenutno poteka poskus za posodobitev koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Vmesno poročilo izvajalcev poskusa na Zavodu za šolstvo nam med drugim sporoča, da se učitelji v velikem delu ne čutijo usposobljeni za odkrivanje nadarjenosti in delo z nadarjenimi, obenem pa tudi to, da pouk velikokrat še vedno poteka v klasični, enosmerni frontalni obliki.

Obetamo si, da bo prenova učnih načrtov prinesla nove spodbude – predvsem s skupnimi cilji učnih načrtov vseh predmetov. Pomemben je tudi razvoj ustvarjalnega mišljenja na splošno, saj smo lahko ustvarjalni pri vseh predmetih. Na ustvarjalnost gotovo vpliva tudi to, kako v šoli preverjamo in ocenjujemo znanje. Ustvarjalnost namreč spodbuja možnost, da pri učenju delamo napake in nam tega nihče ne šteje v slabo. Pomembna je torej redna kakovostna povratna informacija ter ustvarjanje možnosti, da si učenci sami izbirajo različne poti do učnih ciljev. Vse to je skladno s konceptom formativnega spremljanja, ki se s podporo Zavoda za šolstvo že razvija v mnogih šolah in upam, da se razširi tudi na vse ostale.«

Mednarodno poročilo PISA (v angleščini)