Minister Bojan Kumer je ob tem pomembnem mejniku izjavil: »Leto 2023 bo zapisano v zgodovino, saj je Slovenija presegla cilj 25 odstotkov OVE v bruto končni rabi. Ko sem nastopil mandat, mi je bil ta cilj poseben izziv. Želel sem si ga doseči do konca mandata, da smo ga dosegli na polovici mandata, pa je toliko bolj pomembno.« Minister je poudaril, da je država s tem postala bolj kredibilna, samozadostna in samooskrbna. Ljudje spoznavajo, da lahko s samooskrbno napravo postanejo bolj neodvisni in prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

Slovenija si je cilj 25-odstotnega deleža postavila leta 2009 skladno z evropsko direktivo, z namenom doseči ga do leta 2020.

Pričakovanja za prihodnost

Simulacije za leto 2024 kažejo, da bi Slovenija lahko ponovno dosegla ta cilj. Trenutno veljavni cilj do leta 2030 je 27-odstotni delež OVE, v posodobljenem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) pa bo cilj ambicioznejši, predvidoma 33 odstotkov.

Investicije in potencial

Investicijski cikel pri samooskrbnih sončnih elektrarnah je v Sloveniji pravzaprav šele na začetku. Po podatkih ministrstva je bilo konec maja v državi 51.000 samooskrbnih sončnih elektrarn, največje število na območju ljubljanskega, mariborskega in celjskega elektrooperaterja. Po ocenah bi jih do konca leta lahko priklopili še 18.000, kar bi pomenilo skoraj 70.000 samooskrbnih elektrarn. Če upoštevamo, da imamo okvirno 870.000 gospodinjstev, je to približno 8 odstotkov. »To kaže, da imamo v Sloveniji zelo velik potencial, ki še ni izkoriščen,« je poudaril minister Kumer. Še vedno je večina vlog za soglasje za priključitev odobrenih, v okviru Načrta za okrevanje in odpornost pa je 80 milijonov evrov namenjenih tudi za nadgradnjo nizkonapetostnega omrežja. Z državno podporo, ki jo je po novem mogoče dobiti na Borzenu, z oprostitvijo plačila prispevkov za OVE in učinkovito rabo energije ter s paketi dobaviteljev elektrike je tudi nova shema finančno ugodna, zato ministrstvo spodbuja k investicijam tudi v prihodnje.