Spolno nasilje, povezano s konflikti, se pojavlja v različnih oblikah in vključuje posilstvo, spolno suženjstvo, prisilno prostitucijo, prisilno nosečnost, prisilni splav, prisilno sterilizacijo, prisilno poroko, trgovino z ljudmi z namenom spolnega nasilja in/ali izkoriščanja ter vse druge oblike spolnega nasilja, storjenega nad katero koli osebo, kadar je tako ravnanje neposredno ali posredno povezano s konflikti. Sistematično spolno nasilje šteje za mednarodno kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva. Usmerjeno ni le proti posameznikom temveč tudi njihovim skupnostim, ki naj bi bili tako kaznovani, ustrahovani ali ponižani zaradi dejanske ali percipirane povezanosti z drugo stranjo v konfliktu. V največji meri, ne pa izključno, so tarča takšnega nasilja ženske in deklice.

Slovenija kot članica Varnostnega sveta OZN boju proti spolnemu nasilju v konfliktih, predvsem zagotavljanju odgovornosti za storilce in odgovorne, namenja posebno pozornost. Zagovarja stališče, da nekaznovanje prispeva h krepitvi spolnega nasilja v konfliktih, da morajo mirovne misije OZN zagotoviti ustrezno podporo nacionalnim pravosodnim sistemom za preiskovanje in pregon tovrstnega nasilja in da je takšno nasilje opredeljeno kot kriterij za uvedbo sankcij Varnostnega sveta. Pomoč in podpora morata biti žrtvam varno dostopni, ohranjati njihovo dostojanstvo ter izhajati iz človekovih pravic in potreb preživelih. Slovenija je v letu 2023 za odpravo spolnega nasilja v konfliktih preko Mednarodnega odbora rdečega križa namenila 250.000 evrov.

Letošnja vodilna tema obeležitve mednarodnega dne je zdravstvena oskrba, ki zaradi vse pogostejših namernih napadov na zdravstvene ustanove in zdravstveno osebje postaja vse manj dostopna tudi žrtvam in preživelim spolnega nasilja v konfliktih. Ženske in deklice, ki utrpijo tovrstno nasilje in zlorabo, potrebujejo pravočasno in kvalitetno zdravstveno oskrbo, predvsem storitve za spolno in reproduktivno zdravje in psihosocialno podporo, po potrebi pa tudi pravočasen in varen dostop do umetne prekinitve nosečnosti. Moški in dečki, ki utrpijo spolno nasilje v konfliktih, so brez dostopa do ustrezne oskrbe izpostavljeni izolaciji, stigmatizaciji kot tudi posledicam za telesno in duševno zdravje. Zdravstveno osebje in ustanove uporabljajo razpoznavne znake in imajo po mednarodnem humanitarnem pravu posebno zaščito. Naklepni napadi nanje so po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča vojno hudodelstvo.