Državni zbor imenuje predsednika in šest članov sveta izmed osebnosti, ki uživajo javni ugled. Javno vabilo za članstvo v Nacionalnem svetu za kulturo je bilo 18. marca 2024 objavljeno na spletni strani Ministrstva za kulturo. Predlog za novo sestavo sveta je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko poslala vladi, ki ga je potrdila in nato poslala v potrditev v Državni zbor. Državni zbor je imenoval nove člane sveta, ker bo dosedanjim članom mandat potekel 26. septembra 2024.

Jurij Krpan je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Leta 1995 je zasnoval program Galerije Kapelica – galerije za sodobno raziskovalno umetnost. Kot kustos in komisar je sodeloval pri domačih in mednarodnih razstavah in festivalih, med največjimi mednarodnimi produkcijami doslej pa je organizacija in umetniško vodstvo slovenskega nacionalnega paviljona na 50. Beneškem bienalu leta 2003, konceptualne galerije Cosinus BRX v stavbi Evropske komisije v Bruslju (2005–2010) in 5. trienale sodobnih raziskovalnih umetnosti 2006 v Moderni galeriji v Ljubljani. Septembra 2008 je kuriral predstavitev Galerije Kapelica v sekciji Featured Art Scene festivala Ars Electronica v Linzu in leta 2009 pregled sodobne raziskovalne umetnosti v velikem studiu Viba filma v Ljubljani. Leta 2014 je bil sokustos sekcije Designing Life Bienala oblikovanja v Ljubljani in sokustos slovenskega paviljona na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Bil je član žirije Prix Ars Electronica za kategorijo Hybrid Arts v letih 2010, 2013, 2015, 2016, 2017 in 2023. Od leta 2012 je umetniški vodja Zavoda Kersnikova, kjer raziskovalno-razvojni laboratoriji BioTehna, Rampa in Vivarij postanejo pomembne raziskovalne in produkcijske platforme Galerije Kapelica. Od začetka leta 2017 dela na sistemskih rešitvah za oblikovanje inovacij, ki prevajajo umetniške in oblikovalske načine razmišljanja v katalizatorje inovacij za industrije in skupnosti za bolj trajnostno, varnejšo, vključujočo in etično prihodnost. Leta 2020 je sokuriral simpozij The Future of Living with AI za EUNIC na Bozar Bruselj, kjer je bil predstavljen izbor slovenskih umetnikov v okviru nagrad S+T+ARTS. Leta 2019 mu je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko podelila naziv ambasador pametne specializacije Republike Slovenije. Od leta 2019 do danes je član Nacionalnega sveta za kulturo Republike Slovenije. Jurij Krpan predava o umetniškem profilu Galerije Kapelica in Zavoda Kersnikova ter o ustvarjalnih potencialih sodobne raziskovalne umetnosti na odprtih robovih znanosti, tehnologij in družbe.

Uroš Korenčan je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, na kateri je končal študij filozofije in družboslovja. Ima obsežne izkušnje na različnih področjih kulturne produkcije in kulturnih politik. Med letoma 1996 in 2001 je delal v Cankarjevem domu, večino tega časa kot producent in organizator v gledališkem oddelku. Ko je med letoma 2001 in 2006 delal na Ministrstvu za kulturo, je bil skrbnik področja uprizoritvenih umetnosti. Sodeloval je v več delovnih telesih na področju kulturne politike, kot predstavnik ministrstva pa je bil imenovan za člana Upravnega odbora razpisnega programa Kultura 2000 in Norveškega sklada. V Mestni občini Kranj je od leta 2007 do 2011 vodil Oddelek za družbene zadeve. Od leta 2011 zaseda mesto generalnega direktorja v Lutkovnem gledališču Ljubljana, prav tako je član več različnih strokovnih organov.

Franci Krevh je začel pridobivati glasbene izkušnje v rodnem Slovenj Gradcu, kjer je s skupinami Xenophobia, Pulsa Theatro in Jazoo soustvarjal alternativno ter rokovsko sceno na Koroškem in širše. Diplomiral je na oddelku za tolkala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Borisu Šurbku. Je član Orkestra Slovenske filharmonije in se je med drugim predstavil tudi kot solist (Tan Dun: Paper Concerto; Nina Šenk: Quadrum in drugo). Je ustanovni član tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt (SToP), s katero redno izdaja zgoščenke ter gostuje na domačih in tujih odrih. Strokovno in sistematično se poglablja v slovensko tolkalno glasbo, ob tem pa skupaj s kolegi in kiparko Alenko Vidrgar raziskuje unikatni zvok in inovativno glasbeno uporabnost kraškega kamna. Je soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja, ki sta ga pripravila z jezikoslovko Marjeto Humar na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V zadnjih letih delovanja se je uveljavil tudi kot snovalec simfoničnih programov za mlade, med njimi so simfonične matineje Glasbene mladine Slovenije, od leta 2020 pa je umetniški vodja družinskih abonmajev Slovenske filharmonije. Nove izzive išče z Ansamblom za sodobno glasbo MD7 in ansamblom za staro glasbo Capella Carniola. Z Ansamblom za sodobno glasbo MD7 je leta 2013 prejel Lipovškovo nagrado. S skupino Slovenski tolkalni projekt (SToP) je leta 2013 prejel Župančičevo nagrado in leta 2014 nagrado Prešernovega sklada.

Tanja Petrič je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter germanistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študijsko in strokovno se je več let izpopolnjevala tudi v tujini – predvsem v Berlinu in na Dunaju; bila je vključena v več mednarodnih rezidenčnih programov in strokovnih oziroma znanstvenih projektov, zlasti v povezavi z nemškim govornim prostorom. Je samozaposlena v kulturi na področju književnega prevajanja in literarne kritike. Ima dolgoletne izkušnje z delom v kulturi, predvsem na področjih knjige, založništva in kulturnega novinarstva. Svoja besedila je objavljala v različnih tiskanih in spletnih medijih, pa tudi na radiu. Deluje kot samostojna literarna kritičarka, prevajalka leposlovnih in humanističnih besedil iz nemščine ter urednica, moderatorka literarnih dogodkov in vodja mednarodnih projektov s področja prevajanja, književnosti in medgeneracijskega sodelovanja. Tanja Petrič je tudi aktivna članica stanovskih organizacij, med njimi Društva slovenskih literarnih kritikov, Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki mu od leta 2020 predseduje. Med letoma 2013 in 2018 se je kot članica Sveta Javne agencije za knjigo Republike Slovenije poglobljeno ukvarjala z zakonodajo s področja kulture ter problematiko kulturnega sektorja. Ima bogate izkušnje tudi na mednarodnem področju, saj je delegatka Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev (CEATL) in članica CEATL-ove delovne skupine, ki se ukvarja z avtorskimi pravicami književnih prevajalcev. Kot koordinatorka mednarodnih projektov s področja knjige se sooča s praktičnimi vidiki črpanja evropskih sredstev in kompleksnimi prijavnimi postopki. V letu 2023 je postala podpredsednica Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi in drugimi delavci v kulturi pri Ministrstvu za kulturo, v okviru katere sodeluje pri ključnih dokumentih in temah, ki vplivajo na kulturni sektor, kot so dopolnjen seznam poklicev in prenovljena merila za samozaposlene v kulturi ter spremembe Resolucije o nacionalnem programu za kulturo.

Martin Srebotnjak je dolgoletni filmski in televizijski ustvarjalec. Od leta 1998 deluje kot režiser, scenarist, igralec, pa tudi kot montažer in producent. Od leta 2001 je zaposlen na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, od leta 2008 kot visokošolski učitelj za področje filmske režije. Je aktiven član v različnih strokovnih združenjih in svetih. Od leta 2015 je član Sveta za avtorsko pravo Republike Slovenije, kjer od leta 2016 opravlja nalogo namestnika predsednika sveta. Med letoma 2011 in 2016 je bil član Sveta Slovenskega filmskega centra. Aktivno deluje v združenjih, ki zastopajo interese filmskih ustvarjalcev. Bil je pobudnik ustanovitve Društva slovenskih režiserjev in režiserk, med letoma 2005 in 2010 je bil najprej podpredsednik društva, nato pa štiri leta predsednik. Od leta 2023 sodeluje pri nastajanju in razvoju angleško-slovenskega slovarja avdiovizualnega besedišča. Diplomiral je iz računalništva in informatike ter pridobil diplomo iz filmske in televizijske režije.

Majda Širca Ravnikar je diplomirana umetnostna zgodovinarka. V svoji karieri je delovala kot novinarka, urednica kulturno-informativnega in umetniškega dokumentarnega programa Televizije Slovenije, avtorica televizijskih oddaj in dokumentarnih filmov ter knjižnih, revijalnih in časopisnih besedil s področja filma, avdiovizualne kulture, umetnosti, humanistike in družboslovja. Od leta 1997 do 2000 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, med letoma 2000 in 2008 je bila poslanka Državnega zbora, takoj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo za kratko obdobje evropska poslanka, v letih od 2008 do 2011 pa je bila ministrica za kulturo. Je dobitnica številnih nagrad, med drugim Tomšičeve nagrade, šestih viktorjev za njena dela na Radioteleviziji Slovenija ter priznanja za življenjsko delo revije Ekran.

Dr. Kaja Širok je strokovnjakinja na področju zgodovine, muzeologije in dediščinskih študij. Do leta 2011 je bila zaposlena na Fakulteti za dizajn, kjer je vodila Oddelek za vizualne komunikacije, med letoma 2011 in 2021 je bila direktorica javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije. Raziskovalno je bila hkrati aktivna v okviru programske skupine na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 2022 je bila imenovana za direktorico javnega zavoda GO! 2025 Nova Gorica - Gorica, aktivno predava na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Kot državna sekretarka v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije je delovala med letoma 2022 in 2024. Je avtorica številnih znanstvenih publikacij, prejemnica različnih nagrad in priznanj za svoje delo ter članica strokovnih in akademskih združenj tako na domači kot mednarodni ravni. Je članica akademskega sveta Hiše evropske zgodovine v Bruslju in od leta 2022 članica izvršnega odbora mednarodne muzejske zveze Mednarodni muzejski svet (ICOM). Redno sodeluje v programskih odborih mednarodnih konferenc ter vodi predavanja in delavnice na temo muzeologije, kulturne dediščine in zgodovine.