Pogovor z avtorico je vodila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovencev zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 

V prijetnem pogovoru je Lucija Stupica zbrane spustila v svoj ustvarjalni svet. Zbirka petdesetih pesmi v prozi je zgodba o magnoliji, pa tudi zgodba o avtorici. Spominja jo na domače kraje in strica, ki ga je življenjska pot prav tako odpeljala v svet. Njo je na tuje popeljala poezija, je poudarila pesnica. Poezija in ljubezen. Z možem, ki prihaja iz te skandinavske države, pa kljub vsemu nikoli nista zaprla vrat Sloveniji in možnosti, da si morda nekega dne svoj dom ustvarita prav tu, na sončni strani Alp. Tudi v njihovem domu na Švedskem zvenita slovenska beseda in pesem. Prav besedilo otroškega napeva Čuk se je oženil so bile prve slovenske besede njune hčerke, ki danes tekoče govori slovenski jezik. Četudi je današnja gostja izkušena, pogosto prevajana in večkrat nagrajena avtorica, še vedno prizna, da ohranjanje stika s svojim jezikom na tujem ni vedno tako lahko. Prav zato vsak obisk domovine izkoristi za nakup knjig, na Švedskem pa se z veseljem udeležuje dogodkov, ki jih pripravlja tamkajšnja slovenska skupnost.

Lucija Stupica je pesnica, prevajalka in oblikovalka interierjev. Svoja otroška in najstniška leta je preživela v Šmarju pri Jelšah, nato je sledilo več ljubljanskih let. Je soustanoviteljica Festivala Pranger – srečanja kritikov, pesnikov in prevajalcev poezije. Prva pesniška zbirka, Čelo na soncu (Beletrina, 2000), je dobila nagrado za najboljši prvenec in nagrado za izjemne umetniške dosežke zlata ptica. Vetrolov (Beletrina, 2004), drugo zbirko, je skupaj s plesalko Malo Kline nadgradila s projektom Anagram, Otok, mesto in drugi (Beletrina, 2008), pa je združil fotografije arhitekta Mateja Mljača ter glasbo Bojana Cvetrežnika in Danijela Černeta – Mystico. Zadnja zbirka, Točke izginjanja (LUD Literatura, 2019), je bila nominirana za dve največji slovenski pesniški nagradi, v knjižnih prevodih pa je izšla v švedskem, hrvaškem in španskem jeziku, jeseni 2024 pa še v angleškem. Stupica je prejemnica dveh mednarodnih nagrad, nemške Hubert Burda nagrade leta 2010 in švedske Klas de Vylder za priseljene avtorje leta 2014. Lucija Stupica danes živi v Stockholmu na Švedskem. Njeno zadnje delo - knjiga Magnolija. Njena zgodba je pravkar izšla pri založbi Goga.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.

Pred nami so poletni meseci, ko bomo naredili krajši premor. Ponovno vas vabimo, da se nam pridružite septembra, ko nas bo po sledeh svojega ustvarjanja popeljal urednik oddaje Rojaki in odličen poznavalec Slovencev na Zahodnem Balkanu Dušan Tomažič.