Evropski semester je proces usklajevanja ekonomskim politik na ravni EU. Sveženj objavljenih dokumentov vključuje Poročila o državah članicah, predlog Specifičnih priporočil za prednostno ukrepanje držav v letih 2024 in 2025, poročilo, s katerim Komisija ugotavlja skladnost držav z merilom primanjkljaja, ter Sporočilo glede razvrstitve držav v okviru postopka za makroekonomska neravnotežja na podlagi ugotovitev iz poglobljenih pregledov.

Slovenije ni med državami, za katere je Komisija sprožila postopek zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Končna višina primanjkljaja v letu 2024 je namreč negotova, poleg tega pa bo predviden primanjkljaj v naslednjem letu nižji od  treh odstotkov BDP.

Ključna negotovost glede višine primanjkljaja sektorja država v letu 2024 izhaja iz ukrepov, namenjenih sanaciji škode po lanskoletnih poplavah. Te je v Komisija že lani priznala kot začasne. Potrebno višino izdatkov za te namene v letošnjem letu bo Slovenija ponovno ocenila jeseni ob pripravi nacionalnega Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ko bo znanih več podatkov o poteku popoplavne sanacije. Pomembno je tudi, da je po oceni Komisije Slovenija tudi v preteklih letih zniževala delež pomanjkanja in dolga v BDP, njene napovedi pa to potrjujejo tudi za prihodnji dve leti.

Slovenije tudi ni med državami, ki so v postopku makroekonomskih neravnovesij, saj je Komisija ocenila, da pri večini kazalnikov ni zaznati večjih odstopanj oziroma ni zaznati trenda za novo nastala neravnovesja. Komisija je v okviru postopka makroekonomskih neravnovesij pripravila poglobljene preglede za 12 držav in ocenila, da devet držav še vedno ostaja v postopku.

Poročilo o državi 2024 za Slovenijo predstavlja podrobno analizo gospodarskega in socialnega razvoja, izzive, s katerimi se soočamo, ter oceno, v kolikšni meri so ti izzivi naslovljeni z nacionalnimi politikami. Poročilo vključuje tudi pregled izvajanja specifičnih priporočil za posamezne države iz prejšnjih ciklov.

Za Slovenijo Komisija ugotavlja, da beleži višjo rast BDP od povprečja EU in to kljub posledicam katastrofalnih poplav. Trg dela se sooča s pomanjkanjem delovne sile, tudi zaradi demografskih trendov v Sloveniji. Komisija v poročilu sicer navaja počasno rast produktivnosti, vendar je produktivnost v industriji rasla hitreje kot v ostalih državah EU in je nad povprečjem EU. Slovenija je med državami, ki se najvišje uvrščajo glede indikatorjev Evropskega stebra socialnih pravic. Komisija je prepoznala tudi določeno mero napredka na področjih okoljske in energetske politike, kar je razvidno iz indikatorjev ciljev trajnostnega razvoja.

Izzivi, ki jih mora Slovenija nasloviti v prihodnjih dveh letih, so predstavljeni v specifičnih priporočilih Sloveniji za leto 2024. Na področju javnih financ Komisija Sloveniji predlaga, naj omeji rast očiščenih izdatkov v letu 2025 skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili EU, zagotovi pa naj tudi vzdržnost sistemov socialne varnosti. Davčni prihodki v Sloveniji naj se prestrukturirajo tako, da podpirajo rast. Slovenija naj izboljša učinkovitost javne porabe z izvajanjem pregledov izdatkov in z boljšim upravljanjem javnih naložb. Drugo priporočilo vključuje predloge glede izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost skupaj z izvajanjem programov v okviru kohezijske politike ter glede upoštevanja iniciativ za izboljšanje konkurenčnosti v okviru evropske platforme za strateške tehnologije. Komisija tako predlaga, naj Slovenija okrepi administrativno zmogljivost upravljanja z EU skladi, pospeši naložbe in ohrani zagon pri izvajanju reform. V sklopu tretjega priporočila Sloveniji predlaga, naj okrepi konkurenčnost z ukrepi na področju veščin in spretnosti, z naslavljanjem pomanjkanja delovne sile ter s spodbujanjem podjetniškega okolja in odpiranja hitro rastočih podjetij.