V Evropski uniji se že več kot polovica držav odloča glede uvedbe kavcijskega sistema zbiranja ter ponovne rabe plastenk in pločevink. Države članice bodo morale do leta 2030 zagotoviti 90-odstotni delež ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač, recikliranja posameznih embalažnih materialov in vsebnosti reciklatov v novih plastenkah pijač. Pred vrati je objava nove evropske uredbe o embalaži in odpadni embalaži, ki te cilje ohranja oziroma jim dodaja še nove.

Na to temo je potekalo že nekaj posvetovanj, tako na Gospodarski zbornici Slovenije, kot tudi v Državnem svetu. Ker gre za pomembno temo, v katero morajo biti vključeni vsi deležniki, ki jih ta sistem zadeva, je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo danes organiziralo razpravo, kjer so soočili različne poglede z namenom poiskati skupne rešitve, ki bodo razbremenile okolje in ki bodo omogočale doseganje zastavljenih ciljev naše države.

Na Ministrstvu so že predhodno proučili podatke proizvajalcev o plastenkah pijač, danih na trg, in predelovalcev odpadne embalaže. »Srečujemo se z veliko dilemo in negotovostjo, da so okoljski cilji, kot zahteva zakonodaja, brez kavcijskega sistema ogroženi. Po drugi strani pa nam zavezanci za ravnanje z odpadki sporočajo, da kavcijski sistem ni potreben in da bomo s sedanjo prakso, sicer z »nekoliko več napora«, te cilje vseeno dosegli,« je uvodoma izpostavil minister Bojan Kumer.

Kavcijski sistem podpirajo proizvajalci pijač, nekateri trgovci ter več nevladnih organizacij, nasprotujejo pa mu v Zbornici komunalnega gospodarstva, kjer menijo, da v Sloveniji že sedaj, brez kavcijskega sistema, zberemo dovolj odpadne embalaže. Sistemu nasprotujejo tudi mali trgovci.

Na posvetu so deležniki sklenili, da bodo do konca avgusta v manjših skupinah izvedli več sestankov. Na prvem bodo soočili dejstva in uskladili izhodišča glede podatkov, kolikšen je delež recikliranja plastenk pri nas. Drugi sestanek bo glede financiranja, koliko bi stala uvedba kavcijskega sistema. Tretji sestanek bo namenjen pripravi akcijskega načrta z ukrepi. Ob tem je treba poudariti, da če Slovenija ne uvede kavcijskega sistema, mora pripraviti akcijski načrt, kako bo do leta 2030 dosegla cilj, ločeno zbrati 90 odstotkov odpadnih plastenk, in ga predložiti Evropski komisiji v presojo, če je načrt izvedljiv.

Kot je povedala Tanja Bolte iz Direktorata za okolje, bo na podlagi teh sestankov prišlo do politične odločitve, torej za kavcijski sistem oziroma za obstoječi sistem z ukrepi, ki bodo morali biti realizirani, da dosežemo in ohranimo zgornji cilj.

Minister Kumer je ob zaključku posveta poudaril, da je bil narejen pomemben nadaljnji korak in pregled, kje so deležniki poenoteni in kje še obstajajo razhajanja: »Kot minister, zadolžen za področje okolja, imam neizmerno upanje, da dosežemo konsenz, zato me veseli, da sta bili obe strani konstruktivni, predstavitve so bile vsebinsko bogate. Sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji je na zelo visoki ravni, hkrati pa imamo pred seboj zelo ambiciozne cilje. Danes smo se strinjali, da nekaj moramo ukreniti, sicer ti cilji ne bodo doseženi. Obstajata dve poti, znotraj teh so natančni načrti. Do konca avgusta bomo dodelali vsa dejstva in številke, financiranje in nasprotujoče si trditve, da se poenotimo in pridemo do končne odločitve, ki je potem na političnih odločevalcih. V koalicijski pogodbi imamo zapisano, da bomo uvedli kavcijski sistem, sam pa sem naklonjen temu, da bi ga uvedli na podlagi dejstev in konsenza. Današnji posvet je pokazal, da obstaja velika volja, da v Sloveniji dosežemo ta konsenz.«