Prvi sestanek nastajajočega evropskega Odbora za umetno inteligenco
Udeleženci sestanka nastajajočega evropskega Odbora za umetno inteligenco | Avtor: Darja Petrič Štrbenk
Slovenijo je na sestanku zastopala državna sekretarka Ministrstva za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić, sestanek pa je vodil Roberto Viola, generalni direktor direktorata Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (angleško Directorate-General for Communications Networks, Content and Technology - DG CONNECT).
Tokratno srečanje je bila prva priložnost za razpravo o ustanovitvi Odbora za umetno inteligenco, o njegovih prednostnih nalogah, njegovem programu in njegovih podskupinah. Poleg delovnega programa in poslovnika Odbora za umetno inteligenco so bile na dnevnem redu srečanja še ustanovitve delovnih skupin, nacionalno izvajanje in upravljanje evropske uredbe o umetni inteligenci ter vključevanje držav članic v prve naloge izvajanja in ključne mednarodne dejavnosti na področju umetne inteligence.
Evropska zakonodaja o umetni inteligenci bo sicer začela veljati predvidoma leta 2025. Ta poleg ustanovitve Odbora, ki ga bodo sestavljali visoki predstavniki, predvideva tudi njegove stalne podskupine in poleg teh še dodatne podskupine s podrobnim tehničnim in sektorskim znanjem. Podskupine bodo »pokrivale« določene vsebinske sklope, kot so izvajanje uredbe o umetni inteligenci in njena usklajena uporaba po celotni Evropski uniji ter izmenjava znanj in dobrih praks, nadzor trga, verodostojno obveščanje, interakcije evropske uredbe z uredbami o medicinskih pripomočkih, pilotni peskovniki umetne inteligence, kazni in standardi, varnost umetne inteligence, finance. Podskupine naj bi oblikovali v kratkem oziroma še letos.
Zakonodaja o umetni inteligenci predvideva tudi poseben svetovalni odbor oziroma znanstveni svet okoli 60 neodvisnih strokovnjakov za umetno inteligenco, ki bo pomagal Odboru pri odločitvah in strategijah.
Državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić je ob tem opozorila na potrebo po usklajenem, harmoniziranem nastopu in pripravi celovitih načrtov, zlasti denimo za delo nadzornih organov, kar bi bilo v pomoč tudi pri pripravi nacionalne zakonodaje na enoten način.