Novi Zakon o Kobilarni Lipica ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica. To pomeni, da v praksi omogoča še višji standard varovanja kulturnih in naravnih vrednot ter povečati sinergije za uspešno trženje vseh turističnih produktov, ki jih ponuja Kobilarna Lipica. V središču teh so lipicanec in njegova dobrobit, klasična jahalna šola, vrhunske konjeniške dejavnosti ter kulturna in naravna dediščina v Lipici.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob sprejemu zakona na vladi dejal: "Želimo si, da Kobilarna Lipica postane zgleden mednarodni konjeniški center. S predlogom zakona zato ohranjamo visoko stopnjo zaščite lipicancev in varovanja kulturne in naravne dediščine, ki jo država poverja v upravljanje Kobilarni Lipica."

Nov model upravljanja in enovita organizacija

ZKL-2 uvaja več novosti, ki bodo v dobrobit Kobilarne Lipica, skrbi in upravljanja lipicancev ter tudi tamkajšnjega turizma. Najpomembnejša sprememba je nov model upravljanja. Ta bo po novem sestavljal dve medsebojno povezani nalogi. Prva je skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami, ki ga Kobilarna Lipica opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije. Druga naloga pa je trženje kulturnih in naravnih vrednot, ki ga bo Kobilarna Lipica opravljala v svojem imenu in za svoj račun.

Nov model upravljanja z odmikom od koncepta javne službe bo omogočil pomembne pozitivne učinke za vsestranski razvoj Kobilarne Lipica. Omogočeno bo enovito organiziranje v eni gospodarski družbi (namesto v danes dveh ločenih entitetah), pri čemer bo družba ustvarjeni dobiček namenjala izvajanju dejavnosti skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami in ga ne bo izplačala lastniku. To bo omogočilo neposredna vlaganja države v njeno premoženje v Kobilarni Lipica, kar bo vključevalo tudi vlaganja v objekte, namenjene turističnim storitvam, ne da bi bilo to v konfliktu s pravili o državnih pomočeh. Z načrtovano razširjeno ponudbo (na primer bazen Lipica Maestoso Spa in spomeniško zaščiten Hotel Klub) pa je treba še posebej izpostaviti povečano turistično privlačnost Kobilarne Lipica. Od ustvarjenih prihodkov trženja bo državi namenjeno triodstotno nadomestilo. Z enovito organiziranostjo in večjim vključevanjem zaposlenih bo vodstvo lahko doseglo tudi sinergije v enotnem kolektivu, ki je doslej umetno ločen na dve gospodarski družbi.

Kakovostno korporativno upravljanje

Druga pomembna novost, ki jo prinaša ZKL-2, je tudi akreditacija članic in članov nadzornega sveta, kar bo prineslo kakovostnejše korporativno upravljanje in nadzor. Organiziranost nove tričlanske uprave pa bo zagotovila boljše usklajevanje javnih in poslovnih funkcij kobilarne. Pri upravljanju družbe se bodo upoštevala načela Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) o korporativnem upravljanju družb v državni lasti. Okrepljen bo tudi strokovni nadzor, zlasti na področju visoko specializiranih nalog pri vzreji in vzgoji lipicancev.

Kobilarna Lipica bo zgleden mednarodni konjeniški center

S celovito premišljenim konceptom sprememb, ki sledijo tudi pričakovanjem poglavitnih deležnikov, kot so zaposleni, civilne iniciative, konjeniška in veterinarska stroka ter lokalne skupnosti na Krasu, lahko Kobilarna Lipica postane zgleden mednarodni konjeniški center, prepoznan po vrhunski skrbi za lipicanca ter za kulturne in naravne vrednote v njenem upravljanju. ZKL-2 ohranja visoko stopnjo zaščite lipicancev in varovanja kulturne in naravne dediščine, ki jo država poverja v upravljanje Kobilarne Lipica. Ta je namreč z določbo zakona zavarovana kot trajna in neodtujljiva last Republike Slovenije. Obenem novi zakon prvič opredeljuje tudi poslanstvo in vizijo Kobilarne Lipica.

Široko usklajevanje in podpora

K pripravi novega Zakona o Kobilarni Lipica je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pristopilo na podlagi sklepa vlade. Ta je ministrstvo zadolžila za analizo sedanjega upravljavskega modela, ki velja od leta 2018. Obenem je ministrstvo dobilo nalogo, da pripravi izboljšan model upravljanja in potrebne spremembe zakona, ki bi uveljavile načela OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti.

V pripravi zakona je ministrstvo v javni razpravi o predlogu novega zakona posebno pozornost namenilo dialogu z vsemi deležniki in javnostmi. Predlog zakona zato upošteva pričakovanja strokovne javnosti (veterinarska in biotehniška stroka), lokalnih skupnosti (Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina, Pivka), civilne iniciative in zaposlenih v obeh dosedanjih družbah.

Pri pripravi zakona je ministrstvo intenzivno sodelovalo z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za pravosodje ter z Ministrstvom za javno upravo.