Na srečanju so poleg župana in Varnostnega sosveta občine sodelovali tudi državna sekretarka na MNZ Helga Dobrin in državna sekretarka na MVI Janja Zupančič ter predstavnik MDDSZ Peter Dirnbek Vatovec. Zaključke srečanja so predstavili v izjavi za javnost.

Državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je uvodoma poudarila, da imamo v MNZ ničelno toleranco do nasilja. Na današnjem sestanku, ki je bil konstruktiven in namenjen pogovoru z lokalno skupnostjo, so se dogovorili o ukrepih posameznih resorjev. Povedala je, da policija v šolo ne sodi, bo pa zagotovila povečano prisotnost v bližini šole v času šolskega pouka in varnost zaposlenim, otrokom in lokalnemu prebivalstvu. Prisotnim je predstavila delo MNZ na tem področju: »Ustanovljeni sta dve medresorski delovni skupini – ena se ukvarja z romsko problematiko, druga pa z vprašanjem nasilja, med drugim tudi medvrstniškega. Danes smo se strinjali, da je treba začeti s čim zgodnejšim osveščanjem, ne samo v osnovnih šolah, ampak že v vrtcih. V MNZ spodbujamo, da se na horizontalni ravni doseže čim bolj sistematične in učinkovite ukrepe.«

Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je ob robu srečanja dejala: »Zadovoljni smo, da smo se sestali z vsemi ključnimi deležniki problematike, ki so jo izpostavili predstavniki Občine Brežice in Osnovne šole Velika dolina. Verjamem, da smo med pogovorom skupaj prepoznali, da težave v tem lokalnem okolju največkrat presegajo šolski prostor, zato jih moramo skupaj z ostalimi resorji in predstavniki lokalnih skupnosti naslavljati v širšem družbenem kontekstu. V imenu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v zvezi z dogodkom v Osnovni šoli Velika Dolina lahko povemo, da z ravnateljico v zvezi z zagotavljanjem varnosti ves čas tesno sodelujemo in načrtujemo ukrepe, ki predstavljajo optimalno rešitev za vse učence, z upoštevanjem načela temeljne pravice do šolanja in skrbi za varno in spodbudno učno okolje za vse otroke.«

Srečanja se je udeležil tudi predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Dirnbek Vatovec. Ko govorimo o problemu medvrstniškega nasilja, moramo znati prepoznati strukturne vzroke zanj. Neodgovorno bi bilo vzroke za taksno nasilje zreducirati na okoliščine enega primera ali zanj obtožiti celotno skupnost. S prehitrimi ali celo politično motivirani sodbami lahko dodatno marginaliziramo že prikrajšano skupnost in povečamo že prisotna trenja.
MDDSZ zasleduje cilj zmanjševanja dejavnikov tveganja za medvrstniško nasilje, v prvi vrsti skozi socialne dejavnike. To izvaja preko izvajalcev socialnovarstvenih programov, ki jih izvajajo centri za socialno delo (CSD) in drugi izvajalci socialnovarstvenih programov. Sofinanciramo 187 različnih socialnovarstvenih programov, za katere letno namenjamo okoli 23 milijonov evrov, med njimi tudi socialnovarstvene programe za preprečevanje nasilja, pomoč žrtvam nasilja, delo s povzročitelji nasilja in druge. 

Posebno pozornost namenjamo krepitvi socialnega dela, torej neposrednega dela z uporabniki, družinami v težavah ali mladostniki, pri katerih obstaja tveganje za nasilno vedenje. S tem namenom kadrovsko krepimo centre za socialno delo ter v sklopu pogajanj za plače v javnem sektorju izboljšujemo tudi delovne pogoje in plače za strokovne delavce, ki se ukvarjajo s taksnimi primeri. Za dolgoročno zagotovitev kadra smo z letošnjim letom prvič uvedli kadrovske štipendije za pridobitev izobrazbe socialni delavec na programu druge stopnje. Gre za pomembne ukrep za spodbujanje odločanja mladih za tako pomemben in kadrovsko podhranjen strokovni poklic, kot je socialno delo. Štipendisti bodo prakso in zaposlitev morali opravljati znotraj CSD-jev. Posebno pozornost namenjamo tudi integraciji romske skupnosti. S 1. decembrom 2024 bomo zaposlili 30 strokovnih delavcev na CSD-jih, ki bodo delovali na področjih, poseljenih s pripadniki romske skupnosti, njihova zaposlitev pa bo namenjena izključno za delo s pripadniki te skupnosti. 

Jeseni bomo predlagali zakonske spremembe, ki bodo postavile dogovor o reševanju socialne problematike v središče našega strokovnega dela. Predlog vključuje definicijo osnovnošolske obveznosti, ki jo lahko otroci izpolnjujejo z obiskovanjem javne, zasebne, mednarodne šole ali šole na domu. S tem bi socialnim delavcem omogočili prepoznati družbeno škodljivo ravnanje in ukrepati v skladu s tem.