"Skupina prijateljev Zahodnega Balkana, ki obstaja že eno leto, je dober dokaz, da moramo širitev obravnavati kot geostrateško nujnost, ki potrebuje politično podporo. Gre za zdaj ali nikoli. V zadnjih dveh letih se je Slovenija, skupaj z državami prijateljicami Zahodnega Balkana, močno angažirala pri pospeševanju evropske poti zahodnobalkanskih držav in rezultati so bili očitni. Spomnila sem na Blejsko zavezo in jasne cilje do leta 2030. Pomembno je, da se pozitivni trend in napredek nadaljujeta in da tako v Uniji kot v državah Zahodnega Balkana naredimo vse, da do širitve pride čim prej. Ena od pobud je tudi slovensko-nemški predlog o uporabi kvalificirane večine pri odločanju o vprašanjih širitve. Dejstvo je, da je Zahodni Balkan v srcu Evrope in to mora postati tudi politična realnost. Alternativa - če ne bomo dovolj odločni in hitri - je povečan vpliv s strani drugih držav, ki v regiji že sedaj pospešeno uveljavljajo svoje interese," je ob robu srečanja skupine povedala ministrica Fajon. V razpravi je spomnila na sestavo nove Evropske komisije in izrazila upanje, da bo ta še naprej postavljala širitev v sam vrh EU agende. 

"Pomembno je tudi, da okrepimo zaupanje ljudi v širitev, tako na strani zahodnobalkanskih držav kot na strani EU in da našo skupino prijateljev še razširimo. Pozdravljam tudi pobudo visokega predstavnika Borrella, da v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov EU sodelujejo ministri Zahodnega Balkana. To bi morala postati redna praksa, saj imamo veliko skupnih izzivov v kompleksnem svetu," je dodala ministrica Fajon. 

Srečanja so se udeležili zunanji ministri Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije, Grčije, Hrvaške, Slovaške, Češke ter generalni sekretar italijanskega zunanjega ministrstva in predstavnica Evropske komisije. Rezultat srečanja je bil tudi poziv iz Göttweiga, dokument v podporo nadajnji širitvi Unije na Zahodni Balkan.