Evropska komisija je objavila nekatere ključne podatke o izvajanju okvirnega programa EU za raziskave in inovacije, Obzorje Evropa, v obdobju med 2021 in 2023 (v angleščini). Do konca leta 2023 je bilo upravičencem dodeljenih 45 odstotkov sredstev celotnega programa, katerega skupna vrednost znaša 95,5 milijard evrov, 23 odstotkov sredstev je tudi že izplačanih upravičencem. Kljub zmernemu napredku še vedno kar 67 odstotkov vseh predlaganih projektov, ki so iz vidika kakovosti pozitivno ocenjeni, zaradi omejitev proračuna, ne prejme sredstev programa Obzorje Evropa.

Če bi želeli iz programa financirati vse pozitivno ocenjene projektne prijave, bi program Obzorje Evropa že v tem trenutku potreboval dodatnih 55 milijard evrov. Ob tem velja dodati, da je 4.622 projektnih prijav, ki kljub visoki kakovosti niso prejeli sredstev programa Obzorje Evropa, prejelo Pečat odličnosti, kar jim omogoča, da prejmejo finančno podporo na nacionalni ali regionalni ravni. Po podatkih Evropske komisije je Pečat odličnosti prejelo tudi 30 projektnih prijav, v katerih so sodelovali slovenski upravičenci.

V primerjavi s podatki za obdobje 2021-2022 je nekoliko upadla kakovost predlaganih projektov, saj je bilo v obdobju 2021-2023 pozitivno ocenjenih 49 odstotkov projektnih prijav, v preteklem obdobju (do zaključka leta 2022) pa 54 odstotkov. Kljub temu aktualni podatki kažejo, da je raven kakovosti še vedno višja v primerjavi s podatki za Obzorje 2020, ko je bila raven pozitivno ocenjenih projektov 46 odstotkov.

Raven uspešnosti projektnih prijav ostaja skoraj nespremenjena v primerjavi z obdobjem 2021-2022 in s 16 odstotki še vedno presega 14-odstotno uspešnost v programu Obzorje 2020. Po zadnjih podatkih (maj 2024) je uspešnost slovenskih upravičencev še vedno nadpovprečna in znaša 21,69 odstotka.  

Projektne prijave so pripravili prijavitelji iz 187-ih različnih držav, med katerimi so več kot polovico vseh predlogov pripravili upravičenci iz zgolj štirih držav članic EU, in sicer Španije, Italije, Nemčije in Francije. Udeležba držav skupine Širitev sodelovanja in spodbujanje odličnosti (tako imenovane widening države), med katere sodi tudi Slovenija, se je v primerjavi z obdobjem 2021-2022 (19 odstotkov) nekoliko okrepila, saj so prijavitelji iz teh držav pripravili 23 odstotkov vseh projektnih prijav, ki izvirajo iz držav članic EU. S tem se omenjena skupina držav približuje reprezentativni vrednosti projektnih prijav glede na delež populacije raziskovalcev in inženirjev v celotni EU, ki znaša 26 odstotkov. Glede na delež populacije raziskovalcev in inženirjev izstopajo prijavitelji iz Slovenije, saj s 30 oddanimi projektnimi predlogi na 1000 raziskovalcev in inženirjev zasedajo visoko šesto mesto med državami članicami EU, kjer v povprečju prijavitelji oddajo 15,5 projektnih predlogov/1000 raziskovalcev in inženirjev. Po istem merilu so slovenski prijavitelji v obdobju 2021-2022 oddali 20 prijav/1.000 raziskovalcev in inženirjev.

Skupina widening držav je pridobila tudi 15 odstotkov vseh predlogov na ravni celotne EU, s čimer je bistveno okrepila svoj delež v primerjavi s programom Obzorje 2020, kjer so uspeli pridobiti 9 odstotkov vseh predlogov EU. Delež vseh podprtih predlogov s strani držav članic EU v celotnem programu je sicer 92 odstotkov.

Visokošolske ustanove ostajajo najbolj uspešni prijavitelji v programu Obzorje Evropa, saj uspešno prijavijo 34 odstotkov vseh predlaganih projektov. Sledijo prijavitelji, ki predstavljajo zasebne profitne organizacije s 29 odstotki ter raziskovalne organizacije s 27 odstotki. Ob tem velja izpostaviti, da se je delež tako imenovanih novincev (nove institucije in organizacije, ki doslej niso sodelovale v okvirnih programih EU) v primerjavi z obdobjem 2021-2022 povzpel s 36 na 47 odstotkov. Več kot polovico vseh predstavljajo zasebne profitne organizacije. Pomemben prispevek k visokemu deležu novincev prispevajo tudi javne ustanove. 

Na nacionalni ravni je slika nekoliko drugačna, saj po podatkih za maj 2024 prijavitelji iz raziskovalnih organizacij predstavljajo 31,2 odstotka vseh sodelujočih upravičencev. Sledijo zasebne profitne organizacije, ki predstavljajo 30,6 odstotka upravičencev, in visokošolske ustanove, ki predstavljajo 23 odstotkov vseh uspešnih upravičencev. Kljub temu so tri slovenske univerze (Ljubljana, Maribor in Nova Gorica) med 10-imi najbolj uspešnimi prijavitelji v Sloveniji. Tudi javne ustanove v Sloveniji so nadpovprečno uspešne pri pridobivanju sredstev programa Obzorje Evropa, saj predstavljajo 9 odstotkov vseh uspešnih upravičencev (v primerjavi z obdobjem 2021-2022, ko so predstavljale 5,4 odstotka).

Med ukrepi programa so najbolj zastopani sodelovalni projekti, saj se preko tovrstnih ukrepov razdeli že 81 odstotkov sredstev celotnega programa. Največji delež sredstev (61 odstotkov) upravičenci pridobijo v okviru II. stebra, ki naslavlja globalne izzive in evropsko konkurenčnost, v tem okviru pa se največ sredstev namenja za Grozd 5 (podnebje, energetika, mobilnost) in Grozd 4 (digitalizacija, industrija in vesolje), prek katerih se razdeli 33 oziroma 28 odstotkov sredstev II. stebra. Ob tem je zaznati tudi občutno rast povprečne velikosti projektov, ki z 2,9 milijona evrov predstavlja kar 61- odstotno povečanje povprečne vrednosti v primerjavi z Obzorjem 2020.