Ravnanje v primeru naravne nesreče

1. Občine posredujejo Upravi za zaščito in reševanje obvestilo o okvirni oceni škode.
2. Uprava za zaščito in reševanje na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) sprejme odločitev o začetku postopka ocenjevanja škode.
3. Uprava za zaščito in reševanje Vladi Republike Slovenije posreduje zbrane podatke o oceni škode.
4. Vlada se seznani z oceno škode. Če je presežen prag, kot ga določa 11. člen Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), to je 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, vlada razglasi naravno nesrečo ter naloži ministrstvu, pristojnemu za odpravo posledic naravnih nesreč (to je Ministrstvu za naravne vire in prostor), da v skladu z določili ZOPNN pripravi program odprave posledic naravne nesreče.

Postopek ocenjevanja škode

Škoda zaradi posledic naravnih nesreč se začne ocenjevati na podlagi sklepa Uprave za zaščito in reševanje pod pogoji, določenimi z zakonom. Za ocenjevanje škode v pristojnosti občine se uporabljajo predpisani obrazci.

Poškodovanost se ugotavlja s primerjavo stanja poškodovane stvari tik pred nesrečo in stanja po nesreči. Pri tem se upošteva tudi življenjska doba ter možnosti in vpliv lastne sposobnosti obnavljanja poškodovane stvari.

Vsaka škoda mora biti dokazana z ustreznimi listinami, ki jih preskrbi in predloži oškodovanec, izpolni pa komisija za oceno škode ali pooblaščeni cenilec.

Komisija za oceno škode ali cenilec morata s podpisom potrditi cenitev škode, zapisnik o ogledu oziroma podatke, na podlagi katerih se bo ocenila škoda. Oškodovanec s podpisom potrdi, da je bil seznanjen s cenitvijo škode, zapisnikom o ogledu oziroma podatki, na podlagi katerih se bo škoda ocenila. Ocenjuje se poškodovanost in ne sanacija poškodovanih stvari.

Oškodovanci za vnos podatkov v obrazec potrebujejo šifro kulture. Izračun izvede aplikacija Ajda, kjer so zapisane tudi cene.

Škodo na podlagi 22. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode ocenjujejo:

• škodo v gozdovih ocenjuje Zavod za gozdove, ki obrazce vnese v aplikacijo Ajda - obrazci, ki jih je izpolnila komisija Zavoda za gozdove, morajo imeti podpise članov zavoda in žig zavoda,
• škodo na kulturni dediščini (obrazec 4) ocenjujejo komisije Zavoda za kulturno dediščino - izpolnjeni obrazci morajo imeti podpise članov zavoda in žig zavoda; škodo v aplikacijo Ajda vnesejo občine, 
• škodo na vodotokih (obrazec 5) ocenjuje Direkcija za vode, ki obrazce vnese v aplikacijo Ajda - izpolnjeni obrazci morajo imeti podpise članov komisij in žig pristojnega podizvajalca, 
• škodo na državnih cestah (obrazec 5) ocenjuje Direkcija za infrastrukturo - izpolnjeni obrazci morajo imeti podpise članov komisij in žig pristojnega podizvajalca.