Glede na izrek Dopolnilne odločbe Ustavnega sodišča (US) se pri izračunu plač sodnikov za plačilo za sodniško službo od 3. januarja 2024 do začetka uporabe nove zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve odločbe US, upoštevajo plačni razredi (PR) sodniških funkcij veljavni na dan 1. junija 2012 (to ne upošteva višjih uvrstitev 1. aprila 2023, za 1 PR), usklajeni s stopnjo rasti življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023 (kar po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znaša 26,2 odstotka). Plače, izračunane na ta način, se sodnikom prvič izplačajo pri izplačilu plače za avgust 2024 (izplačilo v septembru), takrat se izplača tudi poračun razlike za obdobje od 3. januarja 2024 dalje.

26,2 odstotka predstavlja 100-odstotno uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin za obdobje od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023, kar pomeni, da je US pri določitvi odstotka uskladitve upoštevalo 100-odstotno inflacijo za leto 2023. Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-AB) je sicer vrednosti PR uskladil le v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje od decembra 2022 do decembra 2023.

US je tako določilo, da se morajo PR sodnikov uskladiti s stopnjo rasti življenjskih stroškov, ki je povzročila občutno izgubo njihove realne vrednosti v navedenem obdobju. Pri izračunu pa je treba upoštevati izplačila, ki so bila v vmesnem obdobju že opravljena. V času od 1. junija 2012 se je osnovna plača sodnikom, tako kot javnim uslužbencem in funkcionarjem, oktobra 2022 že povišala za en PR ter uskladila z inflacijo v višini 4,5 odstotka. Nadalje so se s 1. junijem 2024 osnovne plače sodnikov, tako kot vsem ostalim funkcionarjem in javnim uslužbencem, uskladile še za 3,36 odstotka, kar pomeni, da se pri plači za avgust 2024 izplača razlika do zdajšnje vrednosti PR. Sicer bi bili sodniki dvakrat deležni uskladitve zaradi inflacije v letu 2023.

Primer: Okrajni sodnik, ki je v 2024 uvrščen v izhodiščni 48. PR ima po Dopolnilni odločbi US določeno osnovno plačo v višini 3.376,17 evra, kar v primerjavi z osnovno plačo, kot bi jo prejel po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) od 1. junija 2024 dalje (3.005,14 evra) pomeni 12,3-odstotno povišanje (371,03 evra), v primerjavi z osnovno plačo, ki jo je prejel po ZSPJS za januar 2024 (2.907,45 evra) pa 16,12-odstotno povišanje.

Dopolnilna odločba US se nanaša na osnovne plače sodnikov rednih sodišč, kar vpliva tudi na dodatke in nadomestila plače. Pri tem je US v obrazložitvi Dopolnilne odločbe US izrecno izpostavilo, da se je omejilo le na odpravo enega od ugotovljenih elementov protiustavnosti ureditve sodniških služb, le na uskladitev PR sodnikov s stopnjo rasti življenjskih stroškov. Tudi ustavni sodniki so se torej (kot vlada) omejili le na odpravo enega elementa ugotovljene neustavnosti ureditve.

Pri tem US samo ugotavlja, da je s tem, ko je stopilo v vlogo zakonodajalca, odstopilo od sistemsko usklajenega načina reševanja plač ter s tem porušilo razmerja med plačami sodnikov in poslancev ter tudi ministrov oziroma drugih funkcij izvršilne veje oblasti. US se zaveda, da se določen način izvršitve odločbe izraža v tem, da na primer vrednost plačnega razreda predsednika Vrhovnega sodišča (VS) preseže vrednost plačnih razredov drugih najvišjih funkcionarjev oziroma prebije najvišji plačni razred v veljavni plačni lestvici (66 PR). To v konkretnem primeru pomeni, da bo najvišji funkcionar sodne veje oblasti, to je predsednik VS RS, za 751 evrov presegel plačo predsednice republike, predsednice državnega zbora in predsednika vlade. Razmerje med nosilci vseh treh vrhov oblasti bo torej po realizaciji Dopolnilne odločbe popolnoma porušeno.

US je z dopolnilno odločbo torej vstopilo v polje zakonodajalca in s prehodno začasno odločitvijo, ki ima moč zakona, določilo način določitve plače sodnikov rednih sodišč, ki je izven veljavnih uvrstitev ZSPJS in veljavne plačne lestvice ZSPJS oziroma določilo posebno plačno lestvico za sodnike.

Kot v svojem ločenem mnenju opozarja tudi sodnica dr. Špelca Mežnar, je z določitvijo načina izvršitve US sodnike v bistvu (začasno – do zakonske ureditve, ki bo pomenila uresničitev odločbe U-I-772/21) izločilo iz ZSPJS oziroma določilo poseben »steber« s tem, da je npr. uvedlo nov najvišji plačilni razred, določilo višino plače, ki ne ustreza nobenemu od plačilnih razredov v veljavni plačni lestvici oziroma določilo nove vrednosti plačilnih razredov oziroma novo plačno lestvico za sodnike. V okviru veljavnega plačnega sistema je namreč višanje plač mogoče le z uvrstitvijo funkcije v višji plačni razred ali z višanjem vrednosti plačnih razredov, kar se uredi z zakonom.

Vlada je sicer 23. maja 2024 v Državni zbor posredovala predlog Zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe US št. U-I-772/21-23, ki predvideva višje uvrstitve sodnikov in državnih tožilcev za od enega do tri PR. Predlog predstavlja prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe, in sicer v delu, ki se nanaša na vzpostavitev ustreznih razmerij v vrednotenju funkcij vseh treh vej oblasti oziroma relativno primerljivost uvrstitev nosilcev vseh treh vej oblasti v plačne razrede. Pri tem je bilo predvideno zvišanje za prvostopenjske sodnike za tri plačne razrede (12 odstotkov), za sodnike na drugi stopnji (višje sodišče) za dva plačna razreda (8 odstotkov), za sodnike na Vrhovnem sodišču za en plačni razred (4 odstotke) in nobenega za predsednika Vrhovnega sodišča, kar bi pomenilo, da bi le ta ostal izenačen s funkcionarji nosilci drugih dveh vej oblasti.

Vlada je torej v zakonu največje zvišanje predvidela za prvostopenjske sodnike, katerih osnovne plače - kot je v svoji prvotni odločbi ugotovilo US - najbolj odstopajo od plač drugih funkcionarjev. Za sodnike vrhovnih sodišč je po drugi strani že US samo ugotovilo, da je bila njihova plača že sedaj primerljiva s plačo drugih najvišjih funkcionarjev. Po Dopolnilni odločbi predvideno zvišanje v odstotku pa v praksi pomeni nesorazmerno zvišanje plače prav za te, najbolje plačane sodnike, medtem ko se plača prvostopenjskih sodnikov ne bo povečala za več, kot je bilo predvideno v predlogu vladnega zakona.

Rešitev, ki jo je predvidela vlada, je sicer tako kot odločitev US pomenila samo delno odpravo ugotovljenih protiustavnosti, a na sistemski način, ki je bil sprejet tudi s strani ostalih sindikatov, ki sodelujejo v pogajanjih za celovito prenovo plačnega sistema. Ta po 1. januarju 2025 predvideva znatno zvišanje plač sodnikov ter s tem celovito uresničitev prvotne ustavne odločbe.