Z novelo ZGD-1M se v slovenski pravni red prenašajo štiri direktive Evropskega parlamenta in Sveta. Gre za direktive s področja javnega razkrivanja davčnih informacij v zvezi z dohodki (direktiva o javnem poročanju po državah), s področja poročanja podjetij o trajnostnosti (direktiva glede poročanja o trajnostnosti), s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb (direktiva o uravnoteženosti spolov v družbah) in delegirano direktivo v zvezi s prilagoditvijo meril velikosti mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ali skupin (direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti).

Na podlagi direktive o javnem poročanju po državah želi ministrstvo normativno spodbuditi gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih družb. Poročati bodo morale obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v preteklih dveh zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750 milijonov eurov in ki poslujejo multinacionalno. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice. Pri tem bo pomembna novost glede na dosedanjo ureditev, da se širi krog poročevalcev. Ti bodo morali o določenih davčnih informacijah poročati v enotni elektronski obliki, praviloma v okviru spletnih strani AJPES, ki so zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v te objavljene informacije. Te bodo morali objaviti na svoji spletni strani, revizorji pa bodo preverjali ali je poročevalec te informacije javno objavil.

Z večjo preglednostjo gospodarskih dejavnosti v skladu z direktivo glede poročanja o trajnostnosti želi ministrstvo podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v naložbe v trajnostno rast ter tudi povečati zavedanje o pomembnosti obvladanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostnostjo. Ti dejavniki so okoljski, socialni, dejavniki v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in upravljavski dejavniki. Med drugim vključujejo tudi podnebne spremembe, degradacijo okolja, odnos do zaposlenih in poslovnih partnerjev ter upravljanje same družbe. Z novelo ministrstvo posodablja obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, in sicer s širitvijo zavezancev za poročanje (na vse velike družbe ter na vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi - razen mikro družb), s širitvijo obsega in vsebine informacij, o katerih se mora poročati, ter tudi z večjim nadzorom nad vsebino poročanja s strani revizorjev. Poročilo o trajnostnosti nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju. Bo pa obsežnejše in bo doprineslo k boljšim informacijam, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne vidike v svojo dejavnost. S spremembo se bo izboljšala tudi primerljivost informacij različnih gospodarskih subjektov, saj bo poročilo o trajnostnosti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije.

Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želi ministrstvo spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. Direktiva zavezuje velike borzne družbe, ker pa je slednjih v Sloveniji zelo malo (11 v letu 2024), je ministrstvo razširilo obseg zavezancev tudi na velike gospodarske družbe, v katerih imata večinski delež država ali lokalna skupnost. Družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40 odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33 odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Družba bo morala sprejeti politiko raznolikosti, v kateri bo določila delež spolne zastopanosti, ki ga bo dosegla. Če deležev glede uravnotežene zastopanosti spolov ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora. Neizbrani kandidat manj zastopanega spola pa bo lahko od družbe zahteval podatke o izbirnem postopku in zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka pri pristojnih organih (pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji). Družbe bodo morale o doseženih deležih poročati kot tudi o drugih ukrepih, v primeru nedoseganja zastavljenih deležev. V skladu z direktivo bo imenovan tudi organ za spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v družbah. V Sloveniji bo to zagovornik načela enakosti, ki bo izvajal tudi nadzor nad kršitvami zakona na zadevnem področju.

Direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti pa se nanaša na uskladitev meril za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih. Razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive, vrednosti čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Merili glede vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje se bosta povečali za približno 25 odstotkov. S spremembo meril za določitev velikosti družb se bo zmanjšalo področje uporabe glede priprave, revizije in objave poročil. Zmanjšalo se bo število družb, ki bodo morale poročati, kar bo nanje vplivalo pozitivno z vidika zmanjšanja bremen in stroškov.

Poleg navedenih rešitev želi ministrstvo normativno spodbuditi gospodarstvo k preglednosti poslovanja z označevanjem gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih. S spremembo zakona pa se na novo opredeljuje »subjekt javnega interesa«, in sicer srednje velike družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež, ne bodo več spadale v krog subjektov javnega interesa.

Besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah