Dvodnevna skupna evropska konferenca predstavlja enega največjih dogodkov letos na področju alkohola v Evropi in je na enem mestu združila snovalce politik, odločevalce, zagovornike, raziskovalce, mlade in zdravstvene delavce. Namenjena je bila boljšemu razumevanju razvoja ukrepov na omenjenih področjih, medsebojnemu učenju med sorodnimi javnozdravstvenimi področji (alkohol, tobak, nezdrava prehrana in pijače) ter naslavljanju problematike vpliva alkoholne industrije. Dogodka se udeležuje sto osemdeset mednarodnih in nacionalnih strokovnjakov.

Problematika alkohola je v Evropi še posebej prisotna, saj Evropejci popijemo dvakrat več alkohola kot v drugih delih sveta. Visoka poraba alkohola, predvsem pa njegova tvegana in škodljiva raba, se odraža v velikem zdravstvenem, socialnem in ekonomskem bremenu za posameznika, njegove najbližje in za družbo kot celoto. Alkohol v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj se Slovenija po ključnih dejavnikih uvršča med države z večjim bremenom bolezni in drugih težav zaradi alkohola.

Resnična obsežnost problematike alkohola v naši družbi se kaže v več kot desetih litrih popitega čistega alkohola na prebivalca, petinpetdesetih odstotkih odraslih Slovencev, ki pijejo tvegano ali škodljivo, in več kot štiristo umrlih na milijon prebivalcev zaradi alkohola neposredno pripisljivih bolezni. V našem okolju, kjer je tradicionalno prisoten alkohol, vplivajo na odnos mladih do alkohola predvsem lahka dostopnost, globalni trendi in spremembe navad ter tudi interesi alkoholne industrije.

Alkohol je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje ter je peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Škodljivo pitje alkohola prispeva k večji obolevnosti, manjši zmožnosti in umrljivosti. S pitjem alkohola pa je povezana tudi večja pojavnost številnih drugih bolezni, kot so rakava obolenja, mišično-skeletne in srčno-žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je alkohol uvrstila v prvo skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino sta, na primer, uvrščena tudi tobak in azbest. 

Denis Kordež, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, je ob dogodku poudaril: »Najnovejše raziskave kažejo, da varna meja pitja ne obstaja in da vsako pitje alkohola že pomeni določeno stopnjo tveganja za zdravje ter blagostanje posameznika in širše skupnosti. Letošnja 10. evropska konferenca o alkoholni politiki pomeni priznanje Sloveniji, ki si ob podpori ostalih držav članic prizadeva za ohranitev alkoholne problematike visoko na agendi ukrepanja Evropske unije in predstavlja podporo za uresničevanje celovitega pristopa k alkoholni politiki tako na evropski kot nacionalni ravni. Hkrati pa evropska konferenca omogoča tudi edinstven prostor za uspešno naslavljanje zmanjševanja pojavnosti nenalezljivih bolezni preko obvladovanja glavnih dejavnikov tveganj (s posebnim poudarkom na alkoholu) in medsebojnemu učenju med sorodnimi javnozdravstvenimi področji.«

Ministrstvo za zdravje začenja novo medijsko preventivno kampanjo, Izberi sebe, ne alkohola, s katero želi spodbuditi posameznike k zdravemu življenjskemu slogu, kar predstavlja osnovo za zdravo, kakovostno in aktivno življenje posameznika in družbe. Z aktivnostmi preventivnega ozaveščanja o škodljivosti pitja alkohola si ministrstvo tako prizadeva oblikovati socialno normo, da posamezniki lahko poiščejo zdrave alternative pitju alkohola, in jih hkrati spodbuditi k razmisleku o lastnem vedenju in možni spremembi v smeri zmanjšanja pitja alkohola.

Peter Rice, predsednik Evropske zveze za alkoholno politiko (Eurocare) pa pravi: »V imenu partnerjev Eurocare, Partnerstvom za prepoved kajenja, Evropsko mrežo za srce, Mednarodno zvezo za zdravje mladih, Centra Life in Ukrajinsko koalicijo za reproduktivno zdravje in načrtovanje družine, Eurocare z navdušenjem sodeluje s slovenskim Ministrstvom za zdravje pri organizaciji te edinstvene konference. Ta dogodek je prvič združil skupnosti, ki se ukvarjajo z alkoholom, tobakom ter nezdravo hrano in pijačo – tremi glavnimi dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni, da se učijo druga od druge in raziskujejo učinkovita partnerstva. Potreba po učinkoviti ureditvi določanja cen, razpoložljivosti in trženja teh proizvodov ter preprečevanju vpliva industrij, ki škodujejo zdravju, velja za vse te proizvode. Oblikovalci politik pozivajo k celovitemu pristopu k preprečevanju v vseh sektorjih in čas je, da skupnost javnega zdravja to vzame resno, saj industrije, ki škodujejo zdravju, že kujejo načrte za zaprtimi vrati.«

Katja Čič iz Mednarodne zveze za zdravje mladih dodaja: »Samo štiri industrije (alkohol, tobak, fosilna goriva, ultra-predelana hrana) v Evropski regiji vsako leto povzročijo 2,7 milijona smrtnih primerov – to je sedem tisoč ljudi vsak dan samo v Evropi. Komercialne determinante zdravja vedno bolj vplivajo na življenje prebivalstva, zato je nujno, da se prakse industrije previdno nadzirajo in regulirajo preko preventivnih metod za izboljšanje zdravja. Mednarodna zveza za zdravje mladih (YHO) se je povezala z drugimi podobno mislečimi organizacijami v boju proti nezdravim industrijam.«