Podpredsednik vlade in minister Matej Arčon je uvodoma zbrane tudi nagovoril. Dogodka so se udeležili tudi državna sekretarka Vesna Humar in sodelavci urada. Srečanje, ki ga pripravlja Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je letos že jubilejno dvajsetič priložnost za izmenjavo stališč, seznanitev s stvarnostjo in izzivi pa tudi navezavo in krepitev stikov. 

S slovensko himno in izbranim kulturnim programom so dogajanje popestrili mezzosopranistka Nada Tavčar, harmonikarica Teja Udovič in violinistka Eva Baletić. Udeležence sta pozdravila tudi podpredsednik Državnega zbora Danijel Krivec in predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Osrednji del prireditve je namenjen razpravi, uvodno besedo so tokrat imeli mladi. Zbrane pa je ganila tudi glasbena čestitka Slovencev iz zamejstva in sveta za dan državnosti, ki jo je v sodelovanju z rojaki pripravil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V času srečanja je v prostorih Državnega zbora na ogled tudi likovna razstava Slovenske kulturne akcije iz Argentine: Prehojene poti.

V soboto, 29. junija, se bodo rojaki zbrali na osrednjem dogodku letošnje izvedbe tradicionalne prireditve Dobrodošli doma v Celju. Zbrane bo ob 17.30 nagovoril tudi minister Matej Arčon. Letošnja izvedba se bo sklenila v nedeljo, 7. julija, s 30. Taborom Slovencev po svetu v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Zbrane bo nagovorila tudi državna sekretarka Vesna Humar.

Spodaj pošiljamo nagovor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Velja govorjena beseda.

Nagovor podpredsednika vlade in ministra Mateja Arčona v Državnem zboru

Spoštovana predsednica komisije, spoštovan podpredsednik državnega zbor, dragi visoki gostje, gospe in gospodje, prisrčen pozdrav.

Vesel sem, da smo se spet zbrali na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru.

Hvala Komisiji DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Lep pozdrav predstavnikom ministrstev, s katerimi odlično sodelujemo.

Posebej lep pozdrav tistim, ki prihajate od najbolj daleč - Za nas junij ni le začetek poletja, ampak tudi začetek sezone, ko se Slovenci s sveta vračajo domov.

Lep pozdrav Slovenkam in Slovencem iz sosednjih držav.

In posebej lep pozdrav mladim – komisija letos ne bi mogla zbrati primernejše teme.

Seveda ni prihodnosti brez mladih, to velja za vsako skupnost, za skupnosti Slovencev zunaj meja pa še toliko bolj. Zdi pa se mi, da se nad mladimi prepogosto pritožujemo, da jim prevečkrat v naši skrbi, ki je iskrena in naravna, vlivamo strahove in povečujemo njihov pesimizem. Mladi pa, se mi zdi, potrebujejo naš optimizem in naš pogum.

Mladim moramo dati čas. V Sloveniji je nova generacija Rasti iz Argentine. Danes nas obiščejo na uradu. Naslednji teden pričakujemo štipendiste fundacije ASEF in učence iz sosednje Italije. Počaščen sem, ko se lahko pogovarjam z mladimi, ki prihajajo v Slovenijo. In na Uradu se bomo še naprej trudili, da bomo s štipendijami za učenje slovenskega jezika ter štipendijami za študij v Sloveniji, s financiranjem poletnih taborov in šol ter kulturnih dejavnosti mladim dali čas, da spoznajo matično domovino ali domovino svojih prednikov, da spoznajo drug drugega. Ter da si zgradijo identiteto, jezikovno in kulturno prepričanost, samozavest, ki jim bo pomagala, da postanejo uspešni, pa tudi sočutni in strpni odrasli ljudje. Naslednje leto se bomo na prireditvi Dobrodošli doma srečali v Novi Gorici in eden od pomembnejših delov tedna EPK, ki bo posvečen ustvarjalnosti Slovencev zunaj meja, je, da čim več mladim damo priložnost, da pridejo in se zaljubijo v Slovenijo. Seveda je treba mladim dati tudi čas, da pri nas uspešno dokončajo svojo izobrazbeno pot. V birokratskih labirintih je pogosto težko preiti od študija na trg dela. Zavedamo se, kako pomembno je priznavanje diplom, strokovnih nazivov in raziskovalnih dosežkov in se bomo v sodelovanju z drugimi resorji še naprej trudili, da se to področje ureja in uredi.

Mladim moramo dati prostor. Samo v minulem letu je Urad podprl na desetine projektov, ki mladim dobesedno odpirajo prostor za druženje, ustvarjanje, raziskovanje. Od majhnih, kot je športno igrišče v vasi Štmaver pri Gorici, do ambicioznih, kot je novo kulturno središče I-kult v Celovcu. Vse več slovenskih društev po svetu se zaveda, da se morajo mladim odpirati domovi in drugi društveni prostori. Kamorkoli grem, povsod vidim, da je za društva skrb za mlade in za poučevanje slovenskega jezika absolutno na prvem mestu. In vse več je društev, kjer poleg tradicionalnih dejavnosti ponujajo filmsko ustvarjanje, digitalno raziskovanje ter nove generacije skušajo nagovarjati v njihovem jeziku. To ni lahko in strokovni sodelavci na Uradu se bodo še naprej trudili pomagati po svojih najboljših močeh. Odpirajo se razmisleki o novih prostorih, na primer o tem, da bi v Porabju zaživel Center šolskih in obšolskih dejavnosti.

Mladim moramo dati priložnost. Projekti za mlade so že dve leti prioriteta našega letnega razpisa in tako bo tudi ostalo. V okviru gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu se bomo posebej posvetili start-upom. Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar. In Slovenka iz Italije, Caterina Sinigoi, bo smučala za Slovenijo. Dresa obeh športnikov sta ponosno razstavljena na našem Uradu. Tako kot smo ponosno, na večerih Sredi Domovine, gostili mlade umetnike, na primer Natka Štigliča s Hrvaške ali Laro Vouk z avstrijske Koroške. Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis. In mladim moramo dati priložnost, da se, če si tega želijo, vrnejo ali preselijo v Slovenijo. O tej temi smo tu večkrat govorili in se pri njej ne bi predolgo ustavljal – je pa vseeno pomembno poudariti, da na Uradu deluje info točka za vračanje v Slovenija. Točka začetka za številne ukrepe na tem področju.

Če mladim damo čas, prostor in priložnost – postanejo naša priložnost. Ker so njihova obzorja široka in njihove misli odprte, neobremenjene s pomisleki iz preteklosti ali ostanki zgodovine, ki včasih ovirajo nas pripadnike starejših generacij, so mladi naši najboljši učitelji. Naš najmočnejši navdih. Nismo mi tisti, ki bomo mlade vodili v prihodnosti. K prihodnosti bodo vodili oni nas.