Skoči do osrednje vsebine

Slovenija oddala tretji zahtevek za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost

Potem ko se je vlada v sredo, 26. junija, seznanila s Poročilom o uresničevanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), je Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost danes Evropski komisiji posredoval tretji zahtevek za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

V tretji zahtevek za plačilo sta vključena četrti obrok nepovratnih sredstev in drugi obrok posojil. Skupna vrednost zahtevka znaša 280 milijonov evrov bruto oziroma 257,7 milijona evrov neto (sorazmerno upoštevano predplačilo iz septembra 2021), od tega 141,6 milijona evrov nepovratnih sredstev in 116,1 milijona evrov posojil.

Pristojna ministrstva ocenjujejo, da so izpolnila vseh osem mejnikov, ki sestavljajo tretji zahtevek za plačilo, in sicer:

  • Začetek veljavnosti prepovedi uporabe fosilnih goriv za ogrevanje novih stavb,
  • Oddaja naročil za projekte za spodbujanje investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost,
  • Predlog sprememb pokojninske zakonodaje poslan v posvetovanje,
  • Dokončan izbor naložbenih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture - dva mejnika (prvi na nepovratnem in drugi na posojilnem obroku),
  • Operativna Akademija javnega naročanja,
  • Začetek veljavnosti Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu,
  • Oddaja naročila za gradnjo novih ustanov za institucionalno varstvo.

Zadovoljivost izpolnjevanja mejnikov bo preverila Evropska komisija* in na podlagi tega določila višino plačila zahtevka.

Za izvedbo naložb in reform iz NOO je Sloveniji do konca leta 2026 na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost. EK je Sloveniji do danes izplačala 841 milijonov evrov, od tega 531 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Država je končnim prejemnikom od začetka izvajanja načrta leta 2021 do danes za že izvedene projektne aktivnost izplačala 480 milijonov evrov, glavnino za projekte za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj in povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture.

Po Sloveniji se izvajajo številni projekti, ki so bili izbrani bodisi na enem od  številnih javnih razpisov za izbor projektov bodisi potrjeni neposredno. Nekateri projekti so že zaključeni. Primeri nedavno izvedenih projektnih aktivnosti:

  • V soseski Nova Dolinska v Kopru so odprli dva stanovanjska bloka z 91 novimi najemnimi stanovanji (več) in v Ljubljani 88 novih neprofitnih najemnih stanovanj v Zeleni jami (več);
  • Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v okviru projekta »Digitalizacija izobraževanja na ravni osnovnih šol, srednjih šol in izobraževanja odraslih« šolam razdelilo 36 robotskih rok (več) in v okviru projekta »Vzpostavitev optične povezljivosti za zavode s področja raziskovanja in izobraževanja« skupaj z Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije vzpostavilo 204 optične povezave za boljšo internetno povezanost vzgojno-izobraževalnih zavodov (več);
  • Podpisani sta bili pogodbi za celovito obnovo in preureditev Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks (več) in obnovo Kulturnega doma Črnomelj (več);
  • Zaključeni so številni projekti za digitalizacijo gospodarstva (primera: Iskraemeco in GIC gradnje).

Več informacij o izvajanju NOO si lahko preberete na spletni strani noo.gov.si. Primere NOO projektov najdete tudi na interaktivnem zemljevidu EK.

* Postopek ocenjevanja zahtevkov držav članic je sledeč. EK skladno z zakonodajnim okvirjem izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost v roku dveh mesecev predhodno oceni zadovoljivost izpolnjevanja mejnikov in ciljev na zahtevku. Če oceni, da so mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni, predhodno oceno predloži Ekonomsko-finančnemu odboru, čigar mnenje upošteva pri končni oceni zahtevka. Temu sledi plačilo zaprošenih sredstev. Proces ocenjevanja zahtevkov držav članic lahko traja tudi dlje, če EK v procesu preverjanja zadovoljivosti doseganja mejnikov in ciljev potrebuje dodatna pojasnila ali pričakuje dodatne aktivnosti za zadovoljivo izpolnitev mejnikov in ciljev s strani držav članic. Te imajo za to čas največ šest mesecev. Če država članica izpolni vsa pričakovanja EK, prejme celotno plačilo.