Ponovno je bil v ospredju tudi Sudan s sprejetjem resolucije o takojšnji prekinitvi in umiritvi razmer v El Fašerju in njegovi okolici. V tem mesecu je Varnostni svet sprejel kar osem resolucij.

Varnostni svet OZN je s sprejetem resolucije o trajnem miru v Gazi, ki so jo predlagale ZDA, podprl predlog o premirju, ki pozval tako Izrael kot Hamas, naj nemudoma in brezpogojno uresničita določbe resolucije 2735. Slovenija ves čas poziva k doslednemu spoštovanju mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic. V govoru je Slovenija ponovno pozvala k takojšnjemu premirju in poudarila, da mir lahko dosežeta le dve suvereni in enakopravni državi, zato je Slovenija kot neodvisno in suvereno državo priznala Palestino.

Varnostni svet OZN je obravnaval nedavno nepojmljivo pridržanje 13 uslužbencev ZN in številnih uslužbencev nevladnih organizacij s strani Hutijev. Slovenija se je pridružila Združenemu kraljestvu in drugim 38 državam članicam OZN pri skupni izjavi za javnost pred začetkom razprave, kjer so pozvale k takojšnji in brezpogojni izpustitvi uslužbencev OZN, NVO in diplomatskega osebja. Konec junija je bila sprejeta resolucija 2739, ki obnavlja poročevalski mandat generalnega sekretarja o napadih Hutijev v Rdečem morju.

V mesecu juniju je Varnostni svet OZN obravnaval humanitarne razmere v Ukrajini, pri čemer je Slovenija ponovno opozorila na uničevanje civilne infrastrukture, slabšanje humanitarnih razmer ter rastoče število notranje razseljenih oseb. Na brifingu o dobavah orožja Ukrajini, ki ga je zahtevala Rusija, smo poudarili načelo samoobrambe, pomoč, ki temelji na 51. členu ustanovne listine ter nesprejemljivost zagotavljanja orožja Rusije preko kršitev resolucij VS OZN (oprema DLRK). Slovenija je skupaj z ZDA organizirala brifing, ki je bil namenjen seznanitvi o pogovorih na Vrhu o miru v Ukrajini, ki je bil v Švici.

S sprejetjem resolucije 2736 je Varnostni svet OZN zahteval, da paravojaška skupina RSF preneha oblegati mesto El Fašer v Severnem Darfurju in pozval k takojšnji prekinitvi in umiritvi razmer v El Fašerju in njegovi okolici. Slovenija je sprti strani pozvala, naj prednostno poskrbita za zaščito civilnega prebivalstva in dosledno spoštujeta svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in pravu človekovih pravic.

Slovenija je ob četrtletnem zasedanju o razmerah v Afganistanu poudarila, da je stiska afganistanskih žensk najbolj izrazit primer nenehne represije in da je omejevalne politike glede človekovih pravic žensk in deklet treba preklicati. Prav tako je Slovenija izrazila močno podporo mirovnemu procesu v Afganistanu z okrepljeno vlogo Združenih narodov, ki zagotavlja sodelovanje žensk.

Varnostni svet OZN je razpravljal o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK).  V izjavi je Slovenija obsodila dolgotrajne, resne in ponavljajoče se sistematične kršitve človekovih pravic v DLRK ter poudarila pomen prevzemanja odgovornosti za takšno stanje. Prav tako je Slovenija pozvala DLRK, naj preneha z izolacionistično politiko ter OZN in humanitarnim delavcem omogoči opravljati njihovo pomembno delo. Konec meseca je Varnostni svet OZN razpravljal tudi o nevarnosti DLRK raketnih poskusov.

V Varnostnem svetu OZN je potekala vsakoletna odprta razprava o položaju otrok v oboroženih spopadih. V zadnjem poročilu za leto 2023 je OZN preučil kar 32.990 hudih kršitev zoper 22.557 otrok. Gre za grozljive številke, največ kršitev na letni ravni v skoraj desetih letih. Slovenija je opozorila na razmere v Sudanu, Palestini, Izraelu, Mjanmaru, Ukrajini, Afganistanu in na Haitiju, ki resnično terjajo takojšnjo pozornost mednarodne skupnosti.

Potekala je tudi odprta razprava Varnostnega sveta OZN na temo kibernetske varnosti  kjer je Slovenija poudarila, da mora Varnostni svet kot nosilec odgovornosti za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti imeti odločilno vlogo pri zmanjšanju napetosti, ko pride do kibernetskih dejavnosti, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost.

Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo, s katero je za 36 mesecev podaljšal mandata nadzorne skupine in varuha človekovih pravic v zvezi s sankcijskim režimom 1267 (ISIL/Daesh in Al-Kajda), kot tudi resolucijo o podaljšanju mandata UNDOF do. Konec meseca je Varnostni svet OZN sprejel tudi resolucijo o podaljšanju sankcijskega režima in podaljšanju mandata skupine ekspertov za DRC ter resolucijo o podaljšanju mandata misije ATMIS v Somaliji. Sprejeta je bila tudi resolucija o Mednarodnem rezidualnem mehanizmu za kazenska sodišča IRMCT.

V Generalni skupščini so bile 6. junija izvoljene nove nestalne članice VS OZN za obdobje 2025-2026: Danska, Grčija, Pakistan, Panama in Somalija, ki bodo nadomestile Ekvador, Japonsko, Malto, Mozambik in Švico.