Delovna skupina je v začetku februarja predstavila osnutek predloga nacionalnega programa, čemur je sledilo javno posvetovanje s ključnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja o predlaganih rešitvah. Med 14. marcem in 11. aprilom 2024 je delovna skupina organizirala šest regijskih posvetov za strokovne in vodstvene delavce v vzgoji in izobraževanju, in sicer v Škofji Loki, Novem mestu, Ajdovščini, Pesnici pri Mariboru, Celju in Ljubljani. Poleg regijskih posvetov je delovna skupina izvedla posvetovanja s predstavniki javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, strokovnimi sveti in delovnimi skupinami na področju vzgoje in izobraževanja ter z zaposlenimi na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, 15. marca 2024 pa je v Državnem zboru potekala tudi javna predstavitev mnenj o osnutku predloga.

Skupno je na osnutek predloga nacionalnega programa prejela 486 pripomb, pobud in komentarjev, od tega 470 na spletnem obrazcu in 16 prek elektronske pošte. Prejete pobude je delovna skupina obravnavala na sejah krovne skupine in podskupin.

Posodobitve predvsem na področju srednješolskega izobraževanja

V končnem predlogu dokumenta je skupaj opredeljenih 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov. Bistvene spremembe, ki jih prinaša končni predlog nacionalnega programa glede na osnutek predloga se nanašajo med drugim na področje srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, splošne in poklicne mature, gibalne aktivnosti učencev, dijakov in odraslih, predšolske vzgoje, glasbenega izobraževanja, dijaških domov in vključenosti priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem.

Namesto uvedbe obveznega brezplačnega dnevnega programa za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo, se zdaj za otroke, ki niso vpisani v vrtec, predvideva možnost vpisa v krajši program vrtca, ki bi bil v obsegu od 240 do 480 ur, razporejenih od marca do konca šolskega leta. Velikost vrtca je omejena od deset do 45 oddelkov (v osnutku je bila zgornja meja 40 oddelkov), predvideva se postopen dvig izobrazbene ravni ravnateljic oziroma ravnateljev vrtcev, in sicer na magistrsko raven. Srednješolska izobrazba je zapisana kot nacionalni standard, kar pomeni, da naj bi država vsakemu posamezniku omogočila pridobitev najmanj srednješolske izobrazbe kadar koli v življenju. Kot cilj pa je zapisana tudi evalvacija strukture in namena srednješolskih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, s poudarkom na nižjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.

Namen te evalvacije naj bi bil ugotoviti, kateri programi se še osredotočajo predvsem na pripravo dijakov za poklic in zaposlitev, v katerih programih pa bi bilo smiselno okrepiti splošno izobraževalni in predpoklicni namen. V zadnje triletje osnovne šole naj bi se dodala ena ura športa na teden. Vsakemu učencu in dijaku pa naj bi se zagotovilo pogoje za pet ur gibanja na teden (v okviru obveznega predmeta, izbirnih predmetov, razširjenega programa osnovne šole, interesnih dejavnosti, športnih dni, obveznih izbirnih vsebin). Poleg skupnega povečevanja stabilnih virov financiranja za izobraževalne ustanove od vrtca do konca srednje šole, program predvideva tudi dodatno financiranje vzgojno-izobraževalnih zavodov, za katere se ugotovi, da zaradi posebnih okoliščin, v okviru katerih delujejo (na primer geografska oddaljenost od gospodarskih in kulturnih središč, socialno ekonomska razvitost okoliša, večje število učencev priseljencev in podobno), potrebujejo dodatna finančna sredstva, da se bodo lahko ustrezno odzivali na raznolike potrebe vključenih v zavod.

Minister dr. Felda: predlog bomo preučili

Minister dr. Darjo Felda se je ob predaji predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 zahvalil delovni skupini za opravljeno strokovno delo.

»Predlog Nacionalnega programa bomo na ministrstvu preučili. Verjamem, da bomo skupaj našli ustrezne rešitve, ki bodo odgovorile na izziv, kakšen vzgojno-izobraževalni sistem si želimo in potrebujemo,« je še poudaril minister dr. Felda.

Delovno skupino je na podlagi javnega poziva decembra leta 2022 imenoval takratni minister, pristojen za izobraževanje, dr. Igor Papič. V okviru delovne skupine in podskupin je sodelovalo 83 različnih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja. Skupno je bilo 27 sej krovne skupine, 138 sej podskupin in 27 sej koordinacij vodij podskupin. Poleg že navedenih regijskih srečanj in javnih posvetovanj z različnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja po objavi osnutka predloga nacionalnega programa, je Delovna skupina že pred tem organizirala tudi sedem javnih predstavitev mnenj, odzvala pa se je tudi na povabilo Odbora Državnega zbora (DZ) za izobraževanje, znanost in mladino ter sodelovala na javni predstavitvi mnenj v DZ, namenjeni prihodnosti slovenskega izobraževalnega sistema. Članom delovne skupine in podskupin je mandat potekel 30. junija 2024.