Pred državno sekretarko mag. Andrejo Kokalj sta zaprisegli:

• Marija Osolnik Šenica kot višja državna odvetnica na zunanjem oddelku Državnega odvetništva Republike Slovenije v Novem mestu in
• Sandra Ražman kot državna odvetnica na zunanjem oddelku Državnega odvetništva Republike Slovenije v Kopru.

Kot je v nagovoru izpostavila državna sekretarka, gre za temeljno funkcijo zastopnika države, ki predstavlja pomemben člen v našem pravnem redu. Kljub temu pa naloga državnega odvetnika predstavljajo vse več kot zgolj zastopnika države in državnih organov pred sodišči in upravnimi organi. S sprejemom Zakona o državnem odvetništvu se je opazneje začela krepiti tudi svetovalna funkcija Državnega odvetništva pri zaščiti premoženjskih in drugih interesov države pred sodišči, ki od državnih odvetnikov zaradi raznolikosti pravnih področij terja številna posebna znanja, zaradi česar je tovrstno delo strokovno zagotovo izjemno zahtevno.    

Zaprisegli so tudi:

• Tina Mihelič kot sodna izvedenka in sodna cenilka za strokovno področje gozdarstvo, podpodročje lesna masa,
• Žiga Štrajhar kot sodni izvedenec za strokovno področje gradbeništvo, podpodročje visoke gradnje,
• Aleš Becele kot sodni izvedenec za strokovno področje gradbeništvo, podpodročje visoke gradnje,
• Matej Kovačič kot sodni izvedenec za strokovno področje geodezija, podpodročje urejanje lastniških mej – geodetske evidence,
• Saška Kramar kot sodna izvedenka za strokovno področje geodezija, podpodročje urejanje lastniških mej – geodetske evidence,
• Petra Predan kot sodna izvedenka za strokovno področje geodezija, podpodročje urejanje lastniških mej – geodetske evidence in
• Maša Žura kot sodna tolmačka za hrvaški jezik.

V procesih odločanja pred sodišči in drugimi organi se povečuje potreba po znanju strokovnjakov, ki so sposobni odgovoriti na specifična strokovna vprašanja. Ker so udeleženci v tovrstnih postopkih pogosto tujci, je nujna tudi pomoč strokovnjaka, ki je zmožen kakovostno tolmačiti na narokih in prevajati listine.

Pomoč je nujna, da se pri sodnih in drugih postopkih doseže cilj – sprejeti pravično, transparentno in na strokovnih temeljih argumentirano odločitev, ki jo bodo vsi udeleženci postopkov sposobni razumeti. Kot je v nagovoru še poudarila državna sekretarka mag. Kokalj, funkcija sodnih strokovnjakov nosi posebno odgovornost, saj s svojim ravnanjem krojijo usodo udeležencev v postopkih, zato se od njih pričakujejo strokovnost, nepristranost in objektivnost.