Ministrica se je v SB NM sestala z direktorico doc. dr. Mileno Kramar Zupan, pomočnicama direktorice za zdravstveno nego in za pravne zadeve Natašo Piletič in Katarino Drenik, predstojnikoma kirurškega in medicinskega sektorja Miroslavom Kramerjem in Iztokom Gradeckijem ter glavnima medicinskima sestrama kirurškega in medicinskega sektorja Andrejo Gradišek in Barbaro Špilek. Spregovorili so o aktualnih izzivih na področju zdravstva, ministrici so podrobneje predstavili referenčne dejavnosti, kardiologijo, ortopedijo in intenzivno terapijo ter jo seznanili s potekom investicijskih projektov, predvsem izgradnjo nove negovalne bolnišnice, ki bo zaživela v prenovljenem starem internem oddelku. »Veseli me, da gre projekt že proti zaključni fazi, zaključek glavnih gradbenih del je namreč previden do konca leta, pridobitev gradbenega dovoljenja pa v začetku prihodnjega leta. Investicija gre v pravo smer, saj potrebujemo negovalne bolnišnice in dodatne postelje,« je dejala Prevolnik Rupel. Na koncu se je ministrica sprehodila še po oddelkih za intenzivno medicino, kardiologijo in radiologijo, po ogledu pa pohvalila bolnišnico. »SB Novo mesto že od leta 2016 posluje pozitivno, razvija dejavnosti, ki so pomembne, ter se odziva na vse spodbude in ukrepe ministrstva. Ponosna sem, da zelo dobro sodeluje z lokalno skupnostjo, z društvi pacientov, poleg tega pa je tudi zelo orientirana v zeleno, nizkoogljično prihodnost.«

Ministrica je zatem obiskala še Bolnišnico za otroke Šentvid pri Stični (BOŠ), kjer so jo sprejele direktorica Tanja Smrekar, strokovna vodja Irena Štucin Gantar in pomočnica direktorice za zdravstveno nego Jana Ostanek. Na delovnem kosilu so se pogovorile o delovanju BOŠ, širitvi obstoječih dejavnosti in načrtih za gradnjo, spregovorile pa so tudi o možnih rešitvah glede bolnišnične lekarne. Nato si je ministrica ogledala bolnišnico in se pomudila tudi na gradbišču novega objekta. Ko bo ta končan, bo BOŠ dobila trideset dodatnih postelj, s čimer se bo izboljšala oskrba otrok, izvajali pa bodo lahko tudi dodatne aktivnosti v že obstoječih programih (na primer šola zdravega načina življenja in terapevtska obravnava otrok z motnjami v razvoju).