Afriška prašičja kuga (APK) se v Evropi še vedno širi, predvsem na vzhodu, na Balkanu in v severni Italiji. Realistično je pričakovati izbruh APK v naslednjih letih tudi pri nas. To bi imelo resne posledice za celotno državo, saj bi izbruh APK povzročil dolgotrajne omejitve pri trgovanju in izvozu, kar bi imelo za posledico ogromne gospodarske škode. Poleg tega ima pojav APK za posledico tudi velike neposredne izgube zaradi poginov in pokončanja živali, kar bi z visoko stopnjo pripravljenosti in hitrim odzivom lahko preprečili ali vsaj omejili, kar je bil tudi namen vaje. Izbruh APK blizu meje bi predstavljal dodatne izzive za obvladovanje bolezni.

Na Štajerskem je bil v okviru vaje potrjen primer APK pri divjem prašiču v neposredni bližini meje s Slovenijo. Prvi dan vaje je bil namenjen optimizaciji komunikacije med različnimi organi in med državama, vzpostavitvi območja z omejitvami in uskladitvi ukrepov, ki bi se za zajezitev okužbe izvajali na teh območjih na obeh straneh meje. Drugi dan je potekal na vadbišču vojašnice v kraju Strass. Poleg ukrepov v zvezi s čiščenjem in razkuževanjem je potekalo tudi aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na okuženem območju s pomočjo brezpilotnih letalnikov in posebej usposobljenih psov. Izostren voh psov namreč omogoča odkrivanje trupel divjih prašičev tudi v gozdnatih območjih, kjer uporaba brezpilotnih letalnikov ni mogoča.

V poletnem času je zaradi povečanega pretoka turistov tveganje za vnos APK iz držav, kjer je bolezen prisotna (na primer Romunija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Ukrajina), zelo visoko. Zato je čezmejno sodelovanje in sočasno ukrepanje ključnega pomena za preprečevanje vnosa oziroma nadaljnjega širjenja.