Soglasje Vlade k predlogom amandmajev k predlogu novele Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške

Vlada Republike Slovenije je na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve soglašala s predlogi amandmajev k predlogu zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške.

Predlagani amandmaji so bili pripravljeni glede na pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 21. junija 2024.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Sporazum o financiranju ponovne postavitve skupne razstave v bloku 17 državnega muzeja Auschwitz-Birkenau

Vlada je na seji odbora soglašala s predlogom amandmaja k Predlogu zakona o ratifikaciji Sporazuma o financiranju ponovne postavitve skupne razstave v bloku 17 državnega muzeja Auschwitz-Birkenau (EPA 78-IX).

V 1. členu predloga zakona se za besedo "skupne" doda beseda "stalne" in se besedilo »Ratificira se Sporazum o financiranju ponovne postavitve skupne razstave v bloku 17 državnega muzeja Auschwitz-Birkenau, sklenjen v Parizu 25. januarja 2024« nadomesti z besedilom »Ratificira se Sporazum o financiranju ponovne postavitve skupne stalne razstave v bloku 17 državnega muzeja Auschwitz-Birkenau, sklenjen v Parizu 25. januarja 2024«.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Vlada sprejela Odgovor na Sklep Državnega sveta glede zaključkov posveta Strategija razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanja

Vlada je v opredelitev prejela sklep Državnega sveta k Zaključkom posveta Strategija razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanja. Vlada odgovarja, da se v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvaja projekt »Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja 2022 - 2026«, katerega glavni cilj je modernizirati poklicno in strokovno izobraževanje na način, ki bo omogočal krepitev kompetenc za digitalni in zeleni prehod, večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost poklicnega in strokovnega izobraževanja na potrebe gospodarstva in družbe ter lažji prehod iz izobraževanja na trg dela.

Z vidika kmetijskega sektorja v sklepih Državnega sveta pogrešamo omembo vzreje rib kot pomembnega prehranskega sektorja in promocije poklica ribogojca/ribiča. Tako sami ribogojci, kot tudi Sektor za ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepoznava pomanjkanje znanja in ustreznih kadrov na tem področju, tako v luči samooskrbe, koriščenja evropskih sredstev iz ribiškega sklada kot prenosa dobrih praks. Glede na navedeno bo vlada preučila možnost smiselne vključitve navedenih vsebin v Strategijo razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanja.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Odgovor na sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede problematike dajanja državnih kmetijskih zemljišč v zakup podjetjem v tuji lasti

Vlada je sprejela Odgovor na sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede problematike dajanja državnih kmetijskih zemljišč v zakup podjetjem v tuji lasti.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije upravlja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije. Upravljanje vključuje tudi nakup, prodajo in oddajo kmetijskih zemljišč v zakup.

Oddaja zemljišč v zakup se izvaja v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in Pravilnikom o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki je objavljen na spletni strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Zakon o kmetijskih zemljiščih v 27. členu določa prednostni vrstni red, in sicer:

• zakupnik;
• zakupnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup, in kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup;
• drug kmet, kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jim je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.

Sama sprememba družbenikov oziroma sprememba tako imenovane »lastniške strukture« pravne osebe še ne pomeni, da gre za novo pravno osebo, ker je pravna oseba »navidezna tvorba«, ki ji pravice in obveznosti pripadajo kot taki, ne glede na morebitne vsakokratne spremembe lastniške strukture. To pomeni, da v primeru spremembe lastniške strukture v pravni osebi ne govorimo o novi ali drugi pravni osebi, tudi vse pravice in obveznosti vezane na to pravno osebo ostanejo enake.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo prejeli tudi zaveze o prostem pretoku ljudi, kapitala, storitev, blaga in podobno, zato bi kakršno koli omejevanje pravic drugih oseb pomenilo kršitev pravnega reda.

Vlada se zaveda, da je prodaja slovenskih podjetij tujcem vznemirila javnost, vendar sprememba lastnikov v dveh agroživilskih podjetjih ne bo ogrozila prehranske varnosti države. Še naprej bo spremljala dogajanje na področju lastništva živilskopredelovalne industrije, vendar so zadruge in država v preteklosti že odprodale svoje deleže v agroživilskih podjetjih. Ne glede na navedeno je pomembno, da se v teh podjetjih ohranijo proizvodnja in delovna mesta ter nadaljujejo aktivnosti v verigi, kjer ta podjetja delujejo kot odkupovalci surovin, predelovalci in dobavitelji trgovskim podjetjem. Pomembno je, da so državna zemljišča, ki so v zakupu, obdelana, v dobrem stanju in da se na njih prideluje hrana za ljudi in živali.

Vlada preko različnih mehanizmov, ki so na voljo, nadzira izvajanje zakupnih pogodb in usmerja prehransko politiko na način, da se povečuje delež samooskrbe in da čim več hrane, ki se pridela v Sloveniji, v Sloveniji tudi ostane.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V Načrtu razvojnih programov za obdobje 2024−2027 tudi ureditev prostorov Zdravstvenega doma Grosuplje

V Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027 je Vlada na odboru uvrstila nov projekt, in sicer Ureditev prostorov v Zdravstvenem domu Grosuplje. Cilj projekta je v objektu lekarne pri zdravstvenem domu urediti in opremiti prostore nadstropja in kleti, v katerih bosta prostor dobila fizioterapija in arhiv. Ocenjena vrednost investicije znaša 644.544,49 evra z DDV. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvo bo investicijo sofinanciral v višini 298.376,06 evra. Projekt se bo zaključil do konca leta 2024, saj je ureditev prostorov že zaključena. Po uvrstitvi v veljavni Načrt razvojnih programov bodo povrnjena samo še sofinancerska sredstva. Namen projekta je omogočiti primerne storitve primarne zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Grosuplje in nemoteno delovanje le-tega.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada spremenila več projektov v Načrtu razvojnih programov 2024-2027

Na odboru je Vlada sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027 spremeni projekt: »Telovadnica - Srednja zdravstvena šola Murska Sobota«.

Projekt se spreminja skladno s Sporazumom o prenosu nalog pri izvajanju investicijskih projektov v javne izobraževalne zavoda s področja zdravstva v okviru Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031.

Namen investicije je izgradnja telovadnice in dograditev ter rekonstrukcija šole za potrebe umestitve nove telovadnice, pa tudi ureditev zunanjih površin. Cilj investicije je nemotena organizacija pouka športa za dijake in optimalno delovanje pedagoškega procesa za šolo. 

V sklopu projekta se zaključuje prva faza, v kateri je potekala rekonstrukcija vhoda in dozidava šole, za kar je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotovilo del sredstev, del pa je prispevala šola. Investicijska dokumentacija za pripravo druge faze obravnava samo gradnjo telovadnice in ureditev zunanjih površin.

Vlada je prav tako sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027 uvrstita nova projekta: »Dograditev Gimnazije Ormož - pouk zdravstvene nege« in »Rekonstrukcija Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo LJ«. Nova projekta se uvrščata skladno s Sporazumom o prenosu nalog pri izvajanju investicijskih projektov v javne izobraževalne zavoda s področja zdravstva v okviru Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031.

Dograditev Gimnazije Ormož - pouk zdravstvene nege

Namen investicije je zagotoviti nove prostore za izvajanje novega srednješolskega strokovnega izobraževanja zdravstvene nege na Gimnaziji Ormož in tako rešiti prostorsko stisko zaradi povečanega vpisa. Šola deluje v stavbi iz leta 1998. Trenutno primanjkuje prostor za garderobo, strokovne učilnice in urejen prostor za jedilnico. Cilj projekta je statična ojačitev objekta in nadzidava celega nadstropja v izmeri 731,19 kvadratnega metra za potrebe izvajanja pouka zdravstvene nege. Na desnem pritličju bo na prostoru atrija zgrajen pokrit prizidek z večnamenskim prostorom/jedilnico in ponovna vzpostavitev garderob za vse dijake zaradi povečanega vpisa.

Rekonstrukcija Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana

Namen investicije je zagotoviti primerne prostore in opremo za kakovostno in ustrezno izvajanje izobraževalnih programov s področja zdravstva (farmacevtski tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine in tehnik zobne protetike). Cilj projekta je izvesti prenovo in prizidavo stavbe Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, na naslovu Zdravstvena pot 1, 1000 Ljubljana. Prenova obsega protipotresno sanacijo obstoječih starejših delov objekta ter funkcionalne dopolnitve z novimi prostori. Obstoječi objekt sestavljata starejši del (4.229,41 kvadratnega metra), zgrajen v letih 1958-1960 ter novejši prizidek (1.765,10 kvadratnega metra), zgrajen v letih 2019 - 2020. Zaradi potresne konstrukcijske neustreznosti je treba starejši del objekta statično sanirati. Ob tem se namembnost prostorov tudi delno prilagodi zahtevam izobraževalnega programa in v celoti prenovi. Za zagotavljanje ustreznih prostorov za izvajanje programa je predvideno, da se starejšemu objektu v kletni etaži prizida sedaj manjkajoči večnamenski prostor z jedilnico, v skupni površini 568,60 kvadratnega metra. Funkcionalno se naveže na lokacijo obstoječe kuhinje, ki se v celoti prenovi in razširi.

Na podlagi investicijske dokumentacije za posamezni projekt je ocenjeno, da je vpliv posameznih investicij objektov na okoljske cilje ugoden.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Načrt razvojnih programov dopolnjen z novim projektom

Vlada Republike Slovenije je na seji odbora za gospodarstvo v veljavni Načrt razvojnih programov 2024 – 2027 uvrstila nov projekt Trajnostno poročanje MSP, s katerim želi spodbuditi mala in srednje velika podjetja (MSP) k prostovoljnemu trajnostnemu poročanju v skladu z načeli okolje – družba - upravljanje (angleško Environment – Social – Governance - ESG), prostovoljnimi standardi poročanja Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (angleško European Financial Reporting Advisory Group - EFRAG) in Direktivo 2022/2464 glede poročanja podjetij o trajnostnosti.

Projekt Trajnostno poročanje MSP je z vidika namembnosti investicije investicija javnega značaja in spada pod druge investicije, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, blaginji in kakovosti življenja državljanov Republike Slovenije. Z zagotavljanjem spodbud malih vrednosti za trajnostnostno poročilo MSP ter s promocijo in usposabljanjem MSP-jev za prostovoljno trajnostno poročanje želi vlada MSP-je spodbuditi k trajnostnemu poročanju zaradi boljše ozaveščenosti glede možnosti za zeleni prehod, iskanja novih poslovnih priložnosti, ki so povezane z boljšo izkoriščenostjo virov, boljšega upravljanja z viri, omogočanja oblikovanja trajnostnih strategij in ohranjanja konkurenčnosti.

Vrednost projekta, ki ga bo izvedel Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, znaša največ do 1.600.000,00 evrov, MSP-ji pa bodo lahko spodbude prejeli na dveh področjih:

1. področje: promocija in usposabljanje MSP-jev za prostovoljno trajnostno poročanje,
2. področje: zagotavljanje spodbud malih vrednosti – vavčerjev za trajnostno poročanje MSP.

Na osnovi trajnostnega poročanja bodo MSP-ji imeli lažji dostop do finančnih virov (bank in drugih finančnih institucij), lahko pa se jim bodo odprle nove poslovne priložnosti, ki so povezane z boljšo izkoriščenostjo in upravljanjem virov, boljšim položajem v vrednostni verigi in krepitvijo ugleda v javnosti.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Projekt Podpora za dostop do zdravstvenih podatkov uvrščen v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027

Na seji odbora je Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila nov projekt Podpora za dostop do zdravstvenih podatkov. Uporabniki podatkov, vključno z raziskovalci, oblikovalci politik, regulatorji in inovatorji, poročajo o številnih ovirah pri čezmejni izmenjavi zdravstvenih podatkov. Te so večinoma posledica različnih pravnih razlag in praks upravljanja podatkov v Evropi. Zaradi sedanjih ovir se zdravstveni podatki bistveno premalo uporabljajo za sekundarne namene, kot so raziskave in oblikovanje politike. Posledično ta prenizka stopnja uporabe zmanjšuje koristi za vse, tudi za inovacije ter razvoj učinkovitejših zdravil in zdravljenj. Končni rezultat projekta bo omogočiti nemoteno raziskovanje in inovacije na podlagi sekundarne uporabe zdravstvenih podatkov, zbranih v Sloveniji, ter popolno implementacijo zahtev uredbe Evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora za sekundarno uporabo zdravstvenih podatkov.

Pogodba z Evropsko komisijo (HIDEA) je bila podpisana 7. novembra 2023, izvedba projekta bo potekala 36 mesecev. Koordinator projekta je Nacionalni inštitut za javno zdravstvo, pri projektu poleg Statističnega urada sodelujeta še Onkološki inštitut Ljubljana in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 1.485.173 evrov, od tega bo 1.188.138 evrov (80 odstotkov) sofinanciranih z evropskimi sredstvi.

Vir: Statistični Urad Republike Slovenije

Uvrstitev novega projekta Krepitev upravnih organov Črne gore za kmetijstvo v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila nov projekt Krepitev upravnih organov Črne gore za kmetijstvo.

Namen projekta je pomoč pri vzpostavitvi plačilne agencije Črne gore, ki bo delovala skladno s pravnimi podlagami EU. Projekt se bo izvajal v sodelovanju z avstrijsko plačilno agencijo AMA ter partnerji iz Francije in Madžarske. Strokovnjaki iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja bodo sodelovali pri dveh glavnih nalogah: izgradnji in krepitvi zmogljivosti črnogorskega Ministrstva za kmetijstvo in Plačilne agencije ter institucionalnem razvoju direktorata za plačila v polno delujočo plačilno agencijo.

Cilji projekta vključujejo krepitev zmogljivosti črnogorskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo (angleško Ministry of Agriculture, Forestry and Water Management - MAFWM) na področju kmetijskih trgov, neposrednih plačil, analize razvoja podeželja ter skladnosti s pravnim redom EU. Projekt bo podpiral vzpostavitev sistema posebne aplikacije Geo Aid (angleško Geo Aid special application - GSAA), razvoj postopkov in usposabljanj za zaposlene ter izboljšanje informacijske varnosti v skladu s standardoma ISO 27001 in 27002. Poleg tega bo krepitev zmogljivosti sektorja za računovodstvo, proračun in izvrševanje prilagojena finančnemu poslovodenju sredstev EU, predvsem z novim modelom izvajanja skupne kmetijske politike (SKP). Projekt bo omogočil oceno in nadgradnjo informacijskih rešitev za finančni sektor ter usposabljanje zaposlenih v MAFWM za popolno operativnost plačilne agencije.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano