"Gre za pobudo, ki je v resnici dobila največjo podporo volivk in volivcev in zato se nam tudi zdi smiselno, da z njo začnemo. Ne glede na to, da je na videz najbolj kompleksna za izvedbo, je bila volja volivk in volivcev jasna in mi se bomo tega držali," je po posvetu poudaril predsednik vlade. Tokratni poskus spremembe volilne zakonodaje ni prvi, je pa podkrepljen z voljo volivk in volivcev. Nova izhodišča zakona temeljijo na zakonu, ki je bil pripravljen v prejšnjem mandatu in je dosegel visoko politično podporo. Ta zakon bi v skladu z dosedanjo javno razpravo še bolj prilagodili načinu volitev evropskih poslancev ter ga v nadaljevanju uskladili s pričakovanji parlamentarnih strank.

Za ustrezno spremembo volilne zakonodaje je potrebna kvalificirana, torej dvotretjinska večina poslancev. "V preteklosti je NSi načeloma podpirala uvedbo preferenčnega glasu. In če bo stranka NSi dejansko šla po poti predloga, ki ga je že dala in mislim, da je stvar uresničljiva, čeprav je kompleksna", je dejal premier in dodal: "Če ne bo dodatnih zahtev, dodatnih pogojev ali pa sprememb predlogov, ki so bili že dani, menim, da lahko stvari uresničimo. Pri referendumih bi res apeliral na vse, da spoštujejo voljo ljudi. Temu so tudi referendumi namenjeni in verjamem, da se bomo vsi tega držali."

Predstavniki parlamentarnih strank so se danes tudi dogovorili, do bo stranka NSi do prvega tedna septembra posredovala svoj predlog, nato pa bodo skupaj naslovili nekatere odprte dileme. Predsednik verjame, da je ob iskreni politični volji možno doseči kompromis, ki bo pomenil uresničitev volje volivk in volivcev.

Posebej je izpostavil, da bo vlada oziroma koalicija v kratkem naslovila tudi druga vprašanja, ki so jih volivci podprli na referendumih, med prvimi pridelavo in uporabo konoplje v medicinske namene, pripravljene pa so tudi že nekatere zakonske rešitve.