Odhodki so bili v obdobju od januarja do junija glede na primerljivo lansko obdobje višji za 9,3 odstotka, prihodki pa za 10,8 odstotka. Odhodki so dosegli 45 odstotkov odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu, prihodki pa so skladni z načrti. Proračunski primanjkljaj je znašal 346 milijonov evrov.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obravnavanem obdobju namenili milijardo evrov oziroma 3,6 odstotka več kot lani. Ta rast je med drugim posledica večjega obsega sredstev za zagotavljanje osebne asistence.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,1 milijarde evrov oziroma 29 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največji delež, 864 milijonov evrov, je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 23,7 odstotka.

Za investicije smo namenili 504 milijone evrov oziroma dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V lanskem letu smo za investicije iz državnega proračuna namenili rekorden obseg sredstev (2,2 milijarde evrov), letošnja dinamika pa dobro sledi lanski. Vlagamo v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.

Zmanjšanje obsega izplačanih subvencij glede na primerljivo lansko obdobje ni več tako izrazito kot v začetku leta. V prvem polletju smo jih izplačali za 390 milijonov evrov, kar je 16,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Obseg izplačil je nižji predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize, smo pa zaradi draginje letos izplačali nadomestilo dobaviteljem električne energije in plina.

Proračunski prihodki

Največji del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prilivi; v prvi polovici leta smo z njimi zbrali 87,5 odstotka proračunskih prihodkov. Dosegli so 6,1 milijarde evrov oziroma 13,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Z davkom na dodano vrednost, ki predstavlja glavni davčni vir, smo zbrali 2,5 milijarde evrov oziroma 7,1 odstotka več kot lani.

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 24,4 odstotka na 1,1 milijarde evrov. K tolikšni rasti sta poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala še ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 755 milijonov evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali milijardo evrov oziroma 36,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki je bilo uvedeno z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih virov po lanskih poplavah.

Prilivi od trošarin so se znižali za 2,5 odstotka na 780 milijonov evrov.