Koliko dnevne energije ti vzame šola? Kako se večino časa počutiš v šoli, kaj te veseli in kaj straši? Katere predmete oziroma znanja pogrešaš? To je nekaj vprašanj iz omenjene ankete. Otroci in mladi so temo šolskih obveznosti izbrali sami, kar kaže na to, da se jim zdi pomembna in si o njej želijo spregovoriti. Hkrati pa podatki kažejo, da je šola tudi ena od tistih tem, o kateri se ne morejo ali pa ne upajo pogovoriti s starši ali drugimi odraslimi (Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Tom telefon, Kaj si mladi želijo, da bi odrasli vedeli o njih?, 2023). Zato je še toliko bolj pomembno, da odrasli prisluhnejo njihovim odgovorom.

Nekaj poudarkov iz ankete o šolskih obveznostih

• Stres in učenje sta najpogostejši prvi asociaciji, ko U-Reporterji pomislijo na šolo.
• 42 odstotkov U-Reporterjev se v šoli večino časa počuti dobro. Zaskrbljujoče pa je, da se v šoli večino časa slabo ali zelo slabo počuti kar 15 odstotkov anketirancev.
• Skoraj polovico U-Reporterjev (44 odstotkov) v šoli najbolj straši in obremenjuje ocenjevanje, sledijo točke za vpis naprej (18 odstotkov) in pouk – težka snov (osem odstotkov). Osem odstotkov U-Reporterjev poroča, da jih v šoli najbolj strašijo in obremenjujejo odnosi z vrstniki.
• Na vprašanje, kako močno jih obremenjujejo točke za vpis naprej, je več kot tretjina (37 odstotkov) U-Reporterjev odgovorila, da precej, zato se učijo; petina anketirancev pa je zaradi tega zelo obremenjena in poroča, da je vse podrejeno temu.
• Več kot polovico U-Reporterjev (54 odstotkov) v šoli najbolj veselijo odnosi z vrstniki. Sledijo interesne dejavnosti oziroma krožki (14 odstotkov). To je spodbuden podatek, saj raziskave in podatki s terena kažejo, da so ravno dobri odnosi z vrstniki in udejstvovanje v hobijih pomemben vir čustvene opore oziroma razbremenitve, ko se otroci znajdejo v stiskah.
• 45 odstotkov U-Reporterjev poroča, da jim šola vzame večino dnevne energije, saj šolske obveznosti prevladujejo nad prostim časom in igro. Šestnajst odstotkov pa jih poroča, da jim šola vzame prav vso energijo in da jim ne preostane nič časa za njim ljube reči. Tretjina vprašanih lahko usklajuje oboje: šolo in prosti čas.
• Na vprašanje, katere predmete ali znanje pogrešajo v šoli, je več kot tretjina U-Reporterjev (36 odstotkov) odgovorila, da je to priprava na samostojno življenje. Sledijo znanja, povezana z družbenimi omrežji (15 odstotkov), praktična znanja (13 odstotkov) in skrb za duševno zdravje (11 odstotkov).

Odgovori otrok kažejo zaskrbljujoče stanje, s tem, ko se skoraj polovica otrok v šoli ne počuti dobro in ob misli na šolo najprej pomislijo na stres. Stiske so v največji meri povezane z obsegom učne snovi in ocenjevanjem, ki otrokom zapolnjuje tudi čas v dnevu, ki bi moral biti namenjen sprostitvi in prostemu času. Otroci v šoli pogrešajo tudi več praktičnih znanj in priprav na samostojno življenje.

Pomembno je, da odločevalci, ki delujejo na področju izobraževanja in šolske reforme, prisluhnejo otrokom in mladim, kajti graditi je potrebno na vrednotah, medvrstniških odnosih in pristopih, ki gradijo podporno okolje, kamor otroci radi vstopajo, se razvijajo in radovedno odkrivajo nova znanja.

Naslednja anketa bo otroke in mlade spraševala o samopodobi. Ob dnevu duševnega zdravja, 10. oktobra, pa bo U-Report podprl dolgoročni projekt UNICEF-a Slovenija Kako se počutiš?, ki si prizadeva normalizirati pogovore o čustvih in duševnem zdravju otrok in mladih.

UNICEF Slovenija je v šolskem letu 2023/24 izvedel 12 delavnic o participaciji otrok in mladih, v katere je bilo vključenih 244 otrok. Med njimi so bili tudi otroci in mladi iz osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Namen tovrstnih delavnic je, da otroci in mladi razumejo, kaj pomeni participacija, in razmišljajo o tem, kje v svojem okolju vidijo priložnost ali odgovornost za aktivno vključevanje. S pomočjo delavnic otroci in mladi zaupajo, da ima njihov glas moč, in spoznajo digitalno platformo U-Report, preko katere lahko na njim prilagojen način izrazijo svoje mnenje o zanje pomembnih vprašanjih.

U-Report Slovenija deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem Ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi. S tem se spodbuja participacija otrok in omogoča, da je njihov glas slišan in upoštevan.

U-Report deluje preko priljubljenih aplikacij za klepet – Viber, Whatsapp, Instagram in Facebook Messenger. Rezultati anket so anonimni in jih je mogoče spremljati v realnem času.

V 99 državah sveta deluje že več kot 35 milijonov U-Reporterjev. Pridružite se jim lahko s prijavo na spletni strani UNICEF-a Slovenija.

Rezultati anket odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo ozirom regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati anket uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.