Vlada sprejela mnenje k predlogu novele Kazenskega zakonika

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela mnenje k Predlogu Zakona o dopolnitvi Kazenskega zakonika, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec ter ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Skupina poslancev predlaga, da se v Kazenski zakonik doda novo kaznivo dejanje: »Kršitev pravic otrok s prikazovanjem, izdelavo, posestjo in posredovanjem gradiv z vsebino neskladja z biološkim spolom in spolno identiteto«. 

Uvodoma Vlada izpostavlja, da je skupina poslank in poslancev popolnoma enak predlog novele zakona v zakonodajni postopek vložila že 20. marca 2024. Vlada je svoje mnenje o predlagani noveli Državnemu zboru posredovala 17. aprila 2024. Državni zbor je 23. aprila odločil, da takratni predlog novele zakona ni bil primeren za nadaljnjo obravnavo.

V zvezi z navedenim Vlada ocenjuje, da večkratno vlaganje identičnih predlogov zakonov, ki so bili v preteklosti že obrazloženo zavrnjeni, ne more pomeniti drugega kot zgolj nesmotrno obremenjevanje tako Vlade kot tudi Državnega zbora.

Vlada predlagane dopolnitve Kazenskega zakonika ne podpira. V mnenju pojasnjuje razloge za svojo odločitev. Med drugim, da obveznosti take inkriminacije državam pogodbenicam ne predpisujejo konvencije, ki jih predlagatelji kot podlage navajajo v uvodnih obrazložitvah. Precejšen del znakov predlaganega kaznivega dejanja je tudi že pokrit z drugimi kaznivimi dejanji v Kazenskem zakoniku, ki so bila oblikovana ali novelirana prav na podlagi istih konvencij.

Kot problematično Vlada ocenjuje tudi, da gre pri predlogu novele za posredno kriminaliziranje oseb in da je predlog v neskladju z Ustavo.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Prenova sistema Eurosur vključena v Načrt razvojnih programov

Na odboru je Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila nov projekt Prenova sistema Eurosur.

Namen projekta je uskladitev nacionalnega dela Evropskega sistema varovanja meja (sistem Eurosur) z zahtevami sistema Eurosur na področju tajnih podatkov. V prvem delu se bo vzpostavil sistem za obravnavanje tajnih podatkov stopnje INTERNO oziroma EU RESTRICTED, zanj bomo pridobili varnostno dovoljenje za delovanje sistema in ga povezali s sistemom Eurosur tako, da bo možno uporabljati storitve v njem na lokacijah v Republiki Sloveniji. V drugem delu bo izvedena nadgradnja sistema za obravnavanje tajnih podatkov stopnje ZAUPNO oziroma EU CONFIDENTIAL. Nadgradnja bo izvedena v skladu s standardi, ki jih bo določil Frontex.

V okviru projekta je predvidena izvedba javnih naročil za nabavo opreme za implementacijo sistema Eurosur na nacionalni ravni, implementacija opreme na predvidenih lokacijah, pridobitev varnostnega dovoljenja za delovanje sistema (nacionalno in EU). Predvidena je povezava sistema Eurosur na nacionalni ravni s centralnim Eurosur sistemom, izvedba javnih naročil za nabavo opreme, ki bo potrebna za nadgradnjo, pridobitev ustreznih varnostnih dovoljenj za delovanje sistema in povezava s centralnim sistemom Eurosur. Prav tako je predvideno vzdrževanje sistema Eurosur na nacionalni ravni.

Projekt se bo izvajal šest let, skupna vrednost pa znaša 2.492.211,84 evra z upoštevanim DDV.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Zagotovljena sredstva za prenovo informacijskega sistema JŠRIPS

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2024 – 2027 uvrstila tudi nov projekt za podporo digitalnemu poslovanju Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada (JŠRIPS).

Ključni namen je zagotoviti učinkovito informacijsko podporo poslovanju sklada, kar bo omogočalo izvajanje nalog, dodeljenih skladu s strani različnih ministrstev. Ključni cilj je zagotoviti učinkovit, varen in zanesljiv informacijski sistem, ki ohranja ustrezne revizijske sledi in izpolnjuje zakonske zahteve glede upravljanja z dokumentnim in arhivskim gradivom ter omogoča izvajanje vseh nalog sklada.

V okviru izvedbe projekta IS za podporo digitalnemu poslovanju JŠRIPS so predvidene aktivnosti investicije v namensko programsko opremo, digitalizacija arhiva, investicije v strojno in licenčno programsko opremo ter investicije v opredmetena sredstva.

Po celoviti prenovi informacijskega sistema bo poslovanje v največji možni meri ustrezalo modernim standardom na področju e-poslovanja, poslovanje bo varno in zanesljivo. Za dolgoročno, stabilno in uspešno poslovanje sklada ter nemoteno izvajanje nalog za uporabnike njihovih storitev in različnih ministrstev je celovita prenova informacijskega sistema sklada nujno potrebna.

Projekt bo predvidoma trajal do konca leta 2025. Ocenjena vrednost investicije znaša 884.122,00 evrov z DDV.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uvrstitev nakupa nepremičnine študentski dom Barka 2 v Načrt razvojnih programov 2024-2027

Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada sklenila, da v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrsti nov projekt UP - Nakup nepremičnine študentski dom Barka 2. Namen projekta je zagotoviti 118 dodatnih bivanjskih kapacitet za potrebe študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP).

Cilj investicijskega projekta je povečati število razpoložljivih ležišč v javnih študentskih domovih UP, zagotavljanje cenovno in bivanjsko primerne nastanitve v subvencioniranih stanovanjskih prostorih za potrebe študentk in študentov ter postopno doseganja cilja tisoč ležišč iz strategije, oziroma 1200 z upoštevanjem internacionalizacije. Z nakupom nepremičnine v etažni lasti BARKA 2 se zastavljeni cilji postopno uresničujejo.

Ocenjena vrednost projekta znaša nekaj več kot 6,2 milijona evrov. Projekt se bo pretežno financiral s proračunskimi sredstvi Republike Slovenije, preostanek pa z lastnimi sredstvi Univerze na Primorskem.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Sofinanciranje priprave in izvedbe aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti uvrščeno v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027

Na seji odbora za gospodarstvo je Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrstila projekt Sofinanciranje priprave in izvedbe aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti.

Predmet projekta je sofinanciranje priprave in izvedbe aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti (ETM). To je namreč evropska promocijska kampanja, ki jo vodi Evropska komisija v okviru generalnega direktorata MOVE in poteka že 23 let. Namen kampanje je promocija, ozaveščanje in spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti ter spreminjanje potovalnih navad Evropejcev.

ETM se izvaja vsako leto med 16. in 22. septembrom in izhaja iz enodnevne akcije Dan brez avtomobila, ki se je razširila v celotedensko promocijsko kampanjo. V 23 letih je v Sloveniji sodelovalo preko 130 občin, v letu 2023 pa kar 99. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo v letih 2024, 2025 in 2026 izvedlo tri javne razpise, s katerimi bo podpiralo aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti. Sredstva iz javnega razpisa so namenjena občinam, ki bodo pripravile in izvedle obveščevalne, izobraževalne in promocijske aktivnosti o pomenu trajnostnih prometnih načinov vsakega posameznika.

Ocenjujemo, da bomo odobrili sofinanciranje aktivnosti vsaj 120 občinam (za vsa tri leta skupaj) v višini do 10.000 evrov na leto in na posamezno občino. Skupno je tako predvidenega 1,2 milijona evrov, in sicer 500.000 evrov za leto 2024, 350.000 evrov za leto 2025 in 350.000 evrov za leto 2026.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Spremenjena vrednost in podaljšanje projekta Zagotavljanje informacijske, geodetske in splošne infrastrukture v veljavnem Načrtu razvojnih programov

Vlada je potrdila novelacijo projekta 2552-21-0001 Zagotavljanje informacijske, geodetske in splošne infrastrukture, ki zvišuje vrednost projekta iz 2,4 na 5,5 milijona evrov in projekt podaljšuje do 31. decembra 2026.

Priprava projekta in ocena predvidenih sredstev za področje nepremičnin je bila izvedena v času uporabe starih (ločenih) informacijskih sistemov za zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in register prostorskih enot, za katere je bilo treba zagotavljati finančna sredstva za dopolnitve glede na spremembe zakonodaje in uporabniških izkušenj (potrebe uporabnikov). Istočasno je bil v pripravi in izdelavi tudi nov informacijski sistem kataster in informacijski sistem za zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Zato ob pripravi projekta ni bilo možno pravilno oceniti višine in razporeditve sredstev v naslednjih štirih letih. Poleg tega so bile v vmesnem času na področju geodezije in topografije izvedene nujne tehnološke nadgradnje omrežij, ki so posledica razvoja novih satelitskih navigacijskih sistemov (Beodou, Gallieo) in zahtevajo dodatne investicije za ustrezno delovanje državne geodetske infrastrukture.

Predlagana prerazporeditev sredstev ne bo imela novih finančnih posledic za državni proračun, ker bodo sredstva za leto 2024 prerazporejena znotraj proračuna, za prihodnji dve leti pa ustrezno načrtovana ob pripravi dopolnjenega predloga proračuna.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Uvrstitev novih projektov v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027

Vlada je na seji odbora sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrstita projekta Izzivi podnebnih sprememb v kmetijstvu in Sledenje izzivom kmetijskih tal, emisij toplogrednih plinov (TGP) in ponorov v kmetijstvu.

Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za obdobje 2023−2026 določa okvire za izvedbo ukrepa za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v kmetijstvu za obdobje 2024−2026. V okviru ukrepa za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v kmetijstvu se uvrstita projekta Izzivi podnebnih sprememb v kmetijstvu in projekt Sledenje izzivom kmetijskih tal, TGP in ponorov v kmetijstvu.

Aktivnosti se bodo začele izvajati v letu 2024 in se zaključile leta 2026. Finančna sredstva so zagotovljena v okviru Sklada za podnebne spremembe.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Uvrstitev treh projektov v Načrt razvojnih programov 2024-2027

Na seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027 uvrstila tri projekte: Raziskava toplotnih prevodnih papirnatih podlag, Raziskava vplivov na duševno zdravje in Raziskava optimizacija za kvantna omrežja. Prva dva projekta sodita v skupino projektov Evropskega raziskovalnega prostora s področja možganov in grafena, tretji pa s področja kvantnih tehnologij. V okviru vseh treh projektov gre za financiranje znanstvenoraziskovalnega dela.

Namen sofinanciranja izvajanja transnacionalnih raziskovalnih projektov je vzpostavljanje Evropskega raziskovalnega prostora, ki je ključen za doseganje sinergij razpršenih nacionalnih politik in instrumentov financiranja na področju raziskav in inovacij. S sodelovanjem v različnih podpornih aktivnostih, bodo tako vzpostavljeni predpogoji za aktivno in polnopravno sodelovanje slovenskih raziskovalnih organizacij in posameznikov v EU kontekstu.  

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo v treh letih sofinanciralo projekta Raziskava toplotno prevodnih papirnatih podlag in Raziskava vplivov na duševno zdravje, vsakega v višini 300 tisoč evrov (vključno z DDV), in sicer z dinamiko po sto tisoč evrov na leto v obdobju 2025-2027. Projekt Raziskava optimizacija za kvantna omrežja pa v višini nekaj manj kot 297 tisoč evrov (vključno z DDV), in sicer z dinamiko v prvih dveh letih nekaj manj kot 99 tisoč evrov letno in prav tako v tretjem letu v obdobju 2025-2027.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije