Po obsežnih poplavah in plazovih, ki so Slovenijo prizadele 4. avgusta lani, so bili na vodotokih v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi, tem so sledili izredni ukrepi, s katerimi se je odvračalo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljalo predvsem pretočnost vodotokov (odstranjevanje naplavin, plavja, utrjevanje brežin in podobno), ki so bili zaključeni do konca junija 2024. Za interventne in izredne ukrepe je bilo skupaj namenjenih 172 milijonov evrov.

Zdaj se je začelo petletno obdobje sanacije, za izvedbo katere je podlaga sanacijski program oziroma Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023, ki ga je vlada sprejela 16. maja 2024. Za sanacijo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe, je v petih letih namenjenih 1,32 milijarde evrov.

Zaradi obsega in različne zahtevnosti je predvideno, da bo obnova predvidoma trajala pet let. Pri tem poudarjamo, da se sanacija ne začne šele z izvajanjem del na terenu. Sanacijo pričenja priprava in izdelava investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije, pridobivanje različnih soglasij, odkupovanje zemljišč, izpeljati je treba vse upravne postopke, da lahko pride do izvedbe del na terenu. Obnova bo na posameznih odsekih potekala različno hitro, odvisno od zahtevnosti in obsega potrebnih del. Pomemben faktor pri tem so tudi časovne omejitve, ki jih glede izvedbe del na vodotokih določa zakonodaja (na primer zaradi drstenja rib, gnezdenja ptic in podobno).

Medtem ko so intervencijska dela in izredni ukrepi lahko potekali ves čas in brez posebnih (zakonskih) omejitev, zgolj s ciljem, da se prepreči nadaljnja škoda in zavaruje življenja ljudi ter njihovega premoženja, pa čas sanacije prinaša dolgoročnejše, strateške in premišljene ukrepe.

Tako kot izvajanje izrednih ukrepov, je v spletnem pregledovalniku Direkcije za vode dostopen tudi potek sanacije. V pregledovalniku so zajeta tudi dela na vodotokih, ki so bili poškodovani v drugih ujmah v preteklem obdobju, ne le 4. avgusta 2024.

Sistemsko povezani ukrepi za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja

Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v tako imenovane sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU). Na podlagi vedenja o prostoru, izvedenih hidrološko-hidravličnih študij in poplavnih dogodkov ter ob upoštevanju vpliva na stanje voda so SPU nabor medsebojno usklajenih in povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti v celotnem porečju. S tem se preprečuje parcialna obravnava posameznih delov porečja in podvajanje izvedbe del v vodotokih. To pomeni, da je treba usklajevati ukrepe tako iz naslova že izvedenih izrednih ukrepov (zagotovitev pretočnosti in stabilizacija poškodovanih brežin), sanacije (gre za v poplavah poškodovane območja, za katera je podlaga sprejet sanacijski program) in investicij (ki so bile načrtovane in bi bile izvedene tudi, če poplavnega dogodka ne bi bilo).

Celovitost urejanja vodotokov

Posamezni ukrepi vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju. Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov.

Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki. Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težimo k na naravi temelječim rešitvam (angleško Nature-based Solutions – NbS), kar pomeni, da vodi dajemo prostor, načrtujemo ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejamo struge vodotokov in gradimo vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda.

Ukrepi morajo biti tudi podnebno odporni, saj zaradi podnebnih sprememb poplavni dogodki postajajo vse pogostejši.