(1) Z zakonskimi spremembami, vezanimi na področje denacionalizacije, na Ministrstvu za solidarno prihodnost uresničujemo lanskoletno sodbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je vladi naložilo, naj zagotovi ustrezno razmerje pravic in dolžnosti med najemniki in lastniki denacionaliziranih stanovanj. Z zakonskimi rešitvami smo v skladu z načelom sorazmernosti poiskali ustrezno ravnovesje med spoštovanjem sodbe Ustavnega sodišča in ščitenja pravice ljudi do doma.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1) celovito rešujemo problematiko najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. V skladu s tem smo določili začasno obdobje desetih let, v katerem bodo imeli lastniki denacionaliziranega stanovanja priznano doplačilo najemnine v višini razlike med neprofitno najemnino in priznano tržno najemnino. Po poteku začasnega desetletnega obdobja se bo najemnina oblikovala prostotržno. V tem času bo z zakonom poskrbljeno, da se bodo najemniki v denacionaliziranih stanovanjih lahko prednostno preselili v javna najemna stanovanja ali odšli v domove starejših občanov. »S predlaganimi rešitvami na Ministrstvu za solidarno prihodnost odpravljamo ugotovljene neustavnosti in hkrati učinkovito varujemo pravice najemnikov stanovanj. Mnogi med njimi bi se znašli v izjemno težkem položaju, če bi morali nenadoma zapustiti stanovanje, v katerem prebivajo že večino svojega življenja. Obenem se bo položaj lastnikov denacionaliziranih stanovanj bistveno izboljšal, saj bodo prejemali višje najemnine, po preteku začasnega desetletnega obdobja pa bodo lahko določali najemnine po prostotržnih merilih,« je ob tem povedal minister Simon Maljevac. Najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih je približno 550, v povprečju so stari več kot 70 let. Povečini živijo v Ljubljani in Mariboru.

(2) Z novelo Stanovanjskega zakona smo Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije omogočili podeljevanje dolgoročnih posojil z ugodno obrestno mero za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. S tem bodo lokalni stanovanjski akterji in neprofitne stanovanjske organizacije deležni bolj predvidljive finančne podpore, na podlagi katere bodo lažje načrtovali svoje stanovanjske projekte. Financiranje gradnje neprofitnih najemnih stanovanj je bilo do sedaj neustrezno tudi zato, ker je bil Stanovanjski sklad Republike Slovenije pri podeljevanju posojil vezan na omejitve namenskega premoženja.

(3) Novela Stanovanjskega zakona prinaša tudi novo organiziranost pri vodenju Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki bo imel po novem tričlansko upravo. S to zakonsko spremembo se zasleduje cilj dodatnega izboljšanja vodenja in izvajanja novih zahtevnih nalog republiškega sklada, ki bo od prihodnjega leta naprej upravljal s 100 milijoni evrov iz državnega proračuna za zagon nove stanovanjske politike. Stanovanjski sklad od prihodnjega leta tako ne bo več upravljal zgolj z lastnim namenskim premoženjem, ampak tudi z obsežnimi proračunskimi sredstvi, kar prinaša tudi veliko večji obseg nalog in povečano odgovornost.