"Resolucija umešča kulturo med ključne resorje družbe in je bila sprejeta z najširšo javno razpravo. Gre za strateški dokument, ki kulturo razume kot javno dobro ter jo v prihodnjih letih usmerja k decentralizaciji, skladnemu razvoju in izboljševanju delovnih pogojev v sektorju. Odziva se na aktualne problematike in izzive prihodnosti: od odzivov na podnebne spremembe, katerih posledice so bile tudi lanskoletne katastrofalne poplave, do umetne inteligence. Zavzema se za široko dostopnost kulturnih vsebin za vse prebivalce, krepitev trajnostne prihodnosti, s prečnimi politikami pa kulturo medsektorsko povezuje z zdravjem, turizmom in gospodarstvom," je ob sprejetju poudarila ministrica dr. Asta Vrečko. 

Nov nacionalni program za kulturo bo kulturi omogočil razvoj in stabilnost, ki ju glede na odlične dosežke vseh delavcev v kulturi ter obiskanost potrebuje in bo postavil temelje za gradnjo odpornejšega in prebojnega sektorja.

Temeljne spremembe dosedanjega Nacionalnega programa za kulturo so bile potrebne zaradi nujnosti oblikovanja celostne strategije kulturne politike v času nenehnih kriz, ki kulturo postavljajo pred nove izzive. Huda podnebna in okoljska kriza v obliki številnih naravnih nesreč vse bolj določata delovni prostor ustvarjalcev ter ogrožata kulturno dediščino in povzročata škodo na njej. Odpravljanje posledic katastrofalnih poplav iz avgusta 2023 je v marsičem zamajalo kulturnopolitične prioritete, saj bo treba zaradi soočanja s posledicami ujm in podnebnih sprememb te teme uvrstiti bistveno višje na agendo. Inflacijski pritiski so vplivali na razpoložljiva sredstva gospodinjstev za kulturno potrošnjo. Zaradi izjemno hitrega širjenja tehnologij umetne inteligence mora razmislek o prihodnosti vključevati tudi sposobnost prilagajanja kulture na nove tehnološke realnosti. Zato je bilo treba oblikovati strateško usmerjeno resolucijo, ki bo omogočala visoko operativnost znotraj akcijskega načrta. 

Nov nacionalni program za kulturo je bil pripravljen s pomočjo široke strokovne in zainteresirane javnosti. Dvanajstih regijskih posvetov po vsej Sloveniji se je udeležilo več kot 700 samozaposlenih in drugih delavcev v kulturi, ljubiteljskih ustvarjalcev, županov in predstavnikov javnih zavodov, nevladnih organizacij, občin, regijskih razvojnih agencij in drugih. Ministrstvo je pobude sprejemalo tudi prek posebnega spletnega obrazca, s katerim je v predhodnem posvetovanju prejelo 808 predlogov, pobud in komentarjev. Vsebinske predloge za izboljšavo kulturnega modela so podale tri delovne skupine za trajni dialog s predstavniki javnih zavodov, nevladnih organizacij ter samozaposlenih in drugih delavcev v kulturi. Posebna pozornost je bila namenjena prečnim politikam, o katerih je razpravljalo 89 strokovnjakov v devetih delovnih skupinah. Vsebinske predloge so predložili pristojne službe ministrstva, Javna agencija za knjigo, Slovenski filmski center in Javni sklad za kulturne dejavnosti. Ustanovljena je bila medresorska delovna skupina, v kateri je sodelovalo 14 ministrstev. Predstavniki ministrstva so opravili tudi več pogovorov s tremi združenji občin. Oba dokumenta sta usklajena s ključnimi mednarodnimi dokumenti in usmeritvami, ki zagotavljajo, da Slovenija postaja stičišče raznolikih ustvarjalnih trendov.

Novi nacionalni program prinaša vizijo kulture do leta 2050 in jo želi s trajnostnimi medsektorskimi povezavami umestiti med resorje, ki so ključni za razvoj solidarne, socialno pravične, ustvarjalne, vključujoče in trajnostne družbe. Kultura lahko svoje poslanstvo udejanja le, če so znotraj sektorja zagotovljeni ustrezni pogoji za profesionalno delo za delavce v kulturi in za široko dostopno udejstvovanje prebivalstva znotraj ljubiteljske kulture. Resolucija temeljne strateške cilje, ki usmerjajo oblikovanje ukrepov in dolgoročno tudi kulturno politiko, umešča v tri stebre: Kultura za povezano družbo, Kultura kot javno dobro in Kultura za trajnostno prihodnost. Novost so prečne politike, med njimi krepitev pogojev dela, dostopnost, internacionalizacija in zeleni prehod. 

V Državnem zboru potrjena resolucija odpira pot pripadajočemu akcijskemu načrtu, ki ga bo v kratkem obravnavala vlada.