Z novo zakonodajo želimo urediti sistem vzpostavljanja in ohranjanja delavskega lastništva prek odkupa delnic ali deležev od zunanjih lastnikov ali lastnikov, ki se upokojujejo in odhajajo iz podjetja, ter sistem vključevanja novih zaposlenih v lastništvo podjetja. Nov zakon bo možnost vzpostavitve sistema lastništva zaposlenih olajšal tudi vsem ostalim podjetjem, ki bodo v tem prepoznala dodano vrednost zase in za svoje zaposlene. Z vpeljavo lastniške zadruge kot nove pravne osebe bo urejen tudi mehanizem reševanja nasledstva podjetij, to je podjetij, katerih lastniki se upokojujejo, nimajo pa naslednikov, ki bi podjetje prevzeli ter s tem zagotovili, da ostane v lokalni lasti in nadaljuje politiko poslovanja, ki podpira ohranitev delovnih mest v lokalnem okolju.

Jedro zakona in tudi njegov smisel bodo predstavljale različne oblike stimulacije, ki bodo spodbujale razvoj predlagane sheme delavskega lastništva po vzoru drugih razvitih držav (ZDA, Velika Britanija (VB), Kanada), ki imajo to področje že urejeno ter ta način lastništva podjetij precej bolj razvit in razširjen.

»Lastniške zadruge lahko postanejo dobra alternativa pri snovanju bolj solidarne in bolj demokratične prihodnosti. Še toliko bolj, ker odgovarjajo na razvojne izzive, s katerimi se bo soočalo naše gospodarstvo v prihodnje. V naslednjih 5 do 10 letih se bo namreč upokojila približno četrtina lastnikov malih in srednjih podjetij, kjer dela kar okrog 70 odstotkov zaposlenih. Ker smo sedaj na pragu novega prenosa lastništva, nočemo, da se ponavljajo stare napake. Vsem nam so dobro poznane negativne zgodbe privatizacij iz obdobja osamosvajanja in denacionalizacije. Lastnikom podjetij želimo omogočiti model za nasledstvo, kjer v lastništvo podjetja vstopajo zaposleni. Za delavce bo prednost predstavljala rešitev, da za vstop v lastništvo ne bodo namenjali svojih prihrankov, temveč bodo lastništvo pridobili s svojim delom in pripadnostjo podjetju,« razlaga namen novega zakona Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

 »Pri pripravi zakona se zgledujemo po najbolj uspešnih praksah iz tujine, ki temeljijo na modelu načrtov lastništva zaposlenih (angleško Employee Stock Ownership Plan - ESOP). Podoben zakon je namreč v veljavi tudi v ZDA in VB. Morda na prvi pogled presenetljivo je, da v ZDA skoraj desetina zaposlenih v zasebnem sektorju dela v podjetjih, ki uspešno delujejo po omenjenem modelu že desetletja,« je dejal in spomnil na zadnje dogajanje glede prodaje prehranskih podjetij: »Nedavno so bili v javnosti izraženi številni pomisleki zaradi prehajanja prehranskih podjetij v tuje lastništvo. Lastniški model, katerega izhodišča so bila danes sprejeta na vladi, omogočajo dober odgovor tudi glede teh izzivov. Prakse iz tujine namreč dokazujejo, da lastništvo zaposlenih, ki ga predvideva naš zakon, povečuje vpetost podjetij v lokalno okolje in njihovo večjo družbeno odgovornost. Obenem povečuje produktivnost, predvidljivost in stabilnost poslovanja podjetij ter viša zaposlenost v lokalnih okoljih, še posebej v času kriz, ki postajajo vse bolj pogoste. Zakon je zato lahko koristen tako za podjetja sama, kot za zaposlene v njem, za kapital in delo, oziroma za delojemalce in delodajalce,« je ob sprejemu izhodišč še dejal minister.

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo do jeseni besedilo zakona medresorsko in koalicijsko uskladilo ter ga nato poslalo v javno obravnavo. Sprejetje zakona je predvideno proti koncu leta oziroma v začetku prihodnjega leta.