Sonaravno gospodarjenje z gozdovi sicer skupaj s trajnostnim in večnamenskim upravljanjem predstavlja tri stebre, na katerih temelji slovensko gozdarstvo, Slovenija pa je med vodilnimi državami v Evropi na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Znanje in veščine o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi se prenašajo z različnimi oblikami izobraževanja, za kar skrbijo različne gozdarske organizacije. Te samostojno ali skupaj s pedagoškimi in raziskovalnimi ustanovami izvajajo različne oblike izobraževanj za lastnike gozdov, skrbijo za strokovno izpopolnjevanje gozdarskih strokovnjakov in s pomočjo gozdne pedagogike prenašajo znanje na različne ciljne skupine.

Med najpomembnejšimi ukrepi sonaravnega gospodarjenja je vključevanje varstva biodiverzitete v upravljanje z gozdnimi ekosistemi. Pri tem je izpostavljena nega gozda, ki se izvaja s premišljeno sečnjo. Ta z vplivom na svetlobne razmere oblikuje primeren gozdni sestoj, ki omogoča rast in razvoj domačih drevesnih vrst, nego preostalega gozdnega sestoja in varovanje gozdnih tal. Takšna ureditev daje velik pomen podrobnostim v gozdnih ekosistemih in oponašanju razvojnih procesov, ki se odvijajo v pragozdovih. "S takim načinom upravljanja, ki ne razlikuje gozdov glede na lastništvo, bomo še naprej usmerjali razvoj odpornih in raznovrstnih gozdov v dobro narave in ljudi," pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije.

Poleg koordinatorja vpisa Koroškega pokrajinskega muzeja so pri pripravi gradiv sodelovali še Združenje za sonaravno gospodarjenje z gozdovi Pro Silva Slovenija, Zavod za gozdove Slovenije ter Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete.