Na poletnih olimpijskih igrah bo delovanje Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenske hiše v Parizu podprla tudi Slovenska vojska z logističnimi zmogljivostmi

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela odločitev, da Slovenska vojska v času izvedbe Poletnih olimpijskih iger 2024 (XXXIII. olimpijada moderne dobe) v Parizu s svojimi logističnimi zmogljivostmi podpre delovanje Olimpijskega komiteja Slovenije s tem, da podpre delovanje Slovenske hiše v Parizu. Slovenska vojska bo zagotovila Olimpijskemu komiteju Slovenije do tri električne 300-kilovatne (KW) kontejnerske agregate, s pripadajočo opremo za elektrifikacijo in do pet pripadnikov Slovenske vojske kot podporno osebje.

Na Poletnih olimpijskih igrah 2024, ki bodo v Parizu potekale od 26. julija do 11. avgusta, bo nastopila najštevilčnejša reprezentanca slovenskih športnic in športnikov v zgodovini samostojne države Republike Slovenije. V času olimpijskih iger bo v Parizu delovala tudi Slovenska hiša, kjer se bo izvajala širša promocija slovenskega športa, kulture, gospodarstva, znanosti in drugih pomembnih področij delovanja Republike Slovenije. Pričakuje se množičen obisk zainteresirane javnosti. Za uspešno delovanje Slovenske hiše v Parizu je Olimpijski komite Slovenije zaprosil za logistično podporo Slovenske vojske v času od 20. julija do 13. avgusta 2024.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Vlada uvrstila projekt Prenova odrske tehnike in opreme SNG v Načrt razvojnih programov 2024–2027

Vlada je na seji odbora v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila projekt Prenova odrske tehnike in opreme SNG Maribor. Za izvajanje investicijskega projekta so predvidena proračunska sredstva v vrednosti 3.000.000 evrov.

Slovensko narodno gledališče Maribor (SNG Maribor) deluje kot javni zavod na področju drame, opere in baleta. Poslanstvo javnega zavoda je trajno in nemoteno izvajanje kakovostne umetniške produkcije ter postprodukcije na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti. Z umetniškimi ansambli (Drama, Opera, Balet) zagotavlja izvajanje gledaliških, opernih in plesnih uprizoritev ter koncertnih dejavnosti v lokalnem, regionalnem, domačem in mednarodnem prostoru.

Investicija v odrsko tehniko in opremo SNG Maribor je nujna zaradi zastarele in neuporabne tehnologije, saj nastopajočim ni več mogoče zagotoviti varnosti pri delu, prav tako ni več mogoče zagotoviti požarne varnosti objekta. Izvedena bodo dela v Dvorani Frana Žižka, v Dvorani Ondine Otta Klasinc in na Malem odru.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada v Načrt razvojnih programov uvrstila projekt prenove šolske kuhinje v Postojni

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027 uvrstila projekt Prenova kuhinje Šolskega centra Postojna. V Šolskem centru Postojna deluje kuhinja, ki je dotrajana in v slabem stanju. Slabo stanje kuhinje je bilo ugotovljeno tudi v okviru v novembru 2022 opravljenega inšpekcijskega pregleda Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Območnega urada Postojna. Na podlagi ugotovitev je bila izdana odločba, ki narekuje, da je potrebno zamenjati dotrajane talne obloge, sanirati izrabljeno stensko keramiko in poškodovane fuge, obnoviti dotrajan oplesk na stenah in zaščitno barvo na ceveh ter zamenjati obrabljeno in poškodovano opremo.

Cilj investicije je prenoviti in opremiti dotrajano šolsko kuhinjo, ki se nahaja v stavbi Šolskega centra Postojna, z namenom pridobiti 265,37 kvadratnih metrov neto tlorisne površine prenovljene in opremljene šolske kuhinje. Ocenjena vrednost investicije znaša 699.889,60 evra z DDV. Stroški investicije bodo pokriti iz sredstev Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (684.215,12 evra) in iz lastnih sredstev zavoda (15.674,48 evra).

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

V Načrtu razvojnih programov za obdobje 2024−2027 noveliran projekt Nadzidava prizidka zahodnega trakta Zdravstvenega doma Lenart

Na seji odbora je vlada sprejela sklep, da v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2024−2027 novelira projekt Nadzidava prizidka zahodnega trakta Zdravstvenega doma Lenart.

Sprememba vrednosti investicije je posledica sprememb na trgu, pomanjkanja oziroma težje dobavljivosti materialov in dviga cen energentov. S spremembo projekta se bo uskladila izhodiščna vrednost projekta, projekt pa se zaradi zamud pri izvajanju del tudi podaljšuje do konca leta 2024.

Izhodiščna vrednost projekta je bila 1.149.713,54 evra. Od tega so bila proračunska sredstva Ministrstva za zdravje v višini 680.960 evrov, sredstva občine Lenart 311.017,50 evra in sredstva Zdravstvenega doma Lenart 157.736,04 evra. Nova izhodiščna vrednost projekta znaša 2.181.321,82 evra. Proračunska sredstva ministrstva za zdravje ostajajo nespremenjena, sredstva zdravstvenega doma Lenart pa so se zmanjšala za 16.817,78 evra. Sredstva za višjo izhodiščno vrednost (skupaj za 1.031.608,52 evra) bosta zagotovila občina Lenart (813.830,06 evra) ter Ministrstvo za okolje podnebje in energijo v višini 234.596 evrov.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada sprejela odgovor na pobudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede predloga Uredbe EU o obnovi narave

Vlada Republike Slovenije je na odboru za gospodarstvo sprejela Odgovor na pobudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede predloga Uredbe EU o obnovi narave

Glede prve pobude komisije, da naj vlada umakne podporo predlogu Uredbi EU o obnovi narave, vlada odgovarja, da so bile določbe predloga Uredbe EU o obnovi narave predmet usklajevanj v procesu doseganja okvirnega političnega dogovora v letu 2023 ter da sta doseženi politični dogovor potrdila tako Evropski svet kot tudi Evropski parlament. Rezultat usklajevanj med Komisijo, Parlamentom in Svetom EU so bili veliko bolj fleksibilni pogoji za doseganje ciljev na ravni držav članic kot v prvotnem predlogu, kar je pomembno tudi za Slovenijo. Slovenija je zato na Evropskem svetu novembra 2023 politični dogovor predloga uredbe potrdila.

Glede druge pobude, da naj se pri oblikovanju stališča upošteva predvsem mnenja deležnikov, na katere ima akt neposreden vpliv, pa vlada pojasnjuje, da bo morala Slovenija sprejeti nacionalni načrt za obnovo narave. V tem procesu bodo pristojna ministrstva v pripravo vključila različne deležnike, tudi predstavnike kmetijskih organizacij. Uredba o obnovi narave dopušča državam članicam dovolj prožnosti, da načrtujejo potrebne ukrepe na nacionalni ravni, ter tako ustrezno upoštevajo interese kmetijstva in dejavnosti kmetov, ki kljub vsemu potrebujejo zdrava tla in bogato biodiverziteto za varno in kakovostno preskrbo s hrano. Država članica se v sprejemu nacionalnega načrta za obnovo odloči, na katerih površinah bo uvajala ukrepe obnove.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Predlog uvrstitve projekta LIFE spodbude v trajnostne prenove stavb v veljavni Načrt razvojnih programov 2024-2027

Vlada je na odboru sprejela tudi sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2024-2027 uvrsti projekt 2570-24-0031 LIFE spodbude v trajnostne prenove stavb.

Namen projekta je naslavljati čezmejne izzive in priložnosti za trajnostno prenovo stavb v zasebnem in javnem sektorju v treh srednjeevropskih državah, ki imajo skupno zgodovinsko in gospodarsko tradicijo, podoben stavbni fond in kulturo gradbene industrije, ki se kaže v gradbeni praksi. Glavni cilj projektne naloge je razviti nacionalne načrte in akcijske načrte za pametne naložbe v energetsko učinkovito prenovo stavb za obdobje od 2023 do 2026 za Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo, da se omogoči trajnostni razvoj v gradbenem sektorju, ki vključuje širok krog ustreznih deležnikov. Projekt Okrogle mize za spodbujanje pametnih naložb v trajnostno prenovo stavb (angleško Roundtables enhancing smart investments in sustainable renovation of buildings - RENOINVEST) zagotavlja platformo za odprt dialog za več kot skupno 700 nacionalnih deležnikov prek dejavnosti tematskih delovnih skupin za zeleno financiranje, da bi opredelili in razrešili ovire za povečanje dolgoročnih finančnih instrumentov za energetsko učinkovitost in predlagali izboljšave za financiranje energetske učinkovitosti v obstoječih zasebnih in javnih stavbah, industriji, malih in srednjih podjetjih (MSP), vključno z obnovljivimi viri energije. Pomembno izhodišče projekta je ocenjevanje nacionalnih dokumentov o dolgoročnih strategijah prenove stavb ter pregled obstoječih finančnih rešitev in tržnih pogojev za spodbujanje financiranja v ukrepe energetske učinkovitosti obstoječega stavbnega fonda. V podporo projektnim dejavnostim se bo v celotnem projektu RENOINVEST sestalo 12 tematskih delovnih skupin, ki bodo aktivno sodelovale na 82 srečanjih. Dodana vrednost projekta RENOINVEST je, da konzorcij zagotavlja specifično tehnično znanje z vključevanjem ključnih akterjev, ki predstavljajo zakonodajne svetovalne organizacije, raziskovalne inštitute, velika inženirska podjetja, MSP in finančne strokovnjake v treh državah srednje in vzhodne Evrope, ki spodbujajo trajnostne naložbe.

Vrednost projekta po Grant Agreement - Number GA 101120673 LIFE22- CET-RENOINVEST je 736.716,40 evra. Koordinator projekta je madžarsko podjetje EMI EPITESUGYI MINOSEGELLENORZO INNOVACIOS KFT. V projektnem partnerstvu poleg koordinatorja iz Madžarske sodeluje še pet udeležencev, ki prihajajo iz Madžarske, Avstrije in Slovenije. Na podlagi Grant Agreement bo projekt trajal 30 mesecev s pričetkom 2. oktobra 2023. Financiranje bo v skupni višini 232.297 evrov. Prispevek EU 220.682,15 evra (95 odstotkov) in slovenska udeležba v višini 11.614,85 evra (pet odstotkov). Sredstva za slovensko udeležbo je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Zavodom za gradbeništvo Slovenje pridobila na razpisu pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. 

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo