Za kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj so primarno pristojne države, ki pa tega včasih ne želijo izvajati ali ne morejo samostojno izvajati na neodvisen in nepristranski način. Zato v takem primeru preiskovanje in pregon vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost, genocida in agresije izvaja Mednarodno kazensko sodišče na podlagi pooblastil, ki mu jih je podelilo 124 držav pogodbenic iz vseh delov sveta, in načela komplementarnosti.

Mednarodno kazensko sodišče v skladu s pravnimi standardi ugotavlja kazensko odgovornost posameznikov in pomembno prispeva h globalnemu boju proti nekaznovanosti. Pri tem je pomembno, da na neodvisen, nepristranski in strokoven način deluje v vseh situacijah, ki jih obravnava, tako glede Gaze, Sudana, Libije, Ukrajine, Afganistana, Venezuele in drugod, kjer je njegova dejavnost potrebna. Je pomemben gradnik trajnega miru in varnosti ter ponovne vzpostavitve zaupanja in sprave po končanju sovražnosti in konfliktov. Zaradi te vloge potrebuje Mednarodno kazensko sodišče trdno podporo in sodelovanje držav pogodbenic Rimskega statuta, drugih članic mednarodne skupnosti, mednarodnih organizacij in civilne družbe pri zagotavljanju nekaznovanosti in pravičnosti.

Letošnji dan mednarodnega kazenskega pravosodja je posvečen žrtvam grozodejstev. Vsako hudodelstvo je povezano s številnimi žrtvami, tako posamezniki kot družbo, ki jih grozodejstva razčlovečijo. Sistem Rimskega statuta predstavlja pravni in dejanski okvir za zagotovitev sodelovanja žrtev v sodnih postopkih pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, za iskanje pravičnosti, povrnitev dostojanstva, zadoščenje in v spomin na milijone žrtev ter opomin pred izgubo življenj ljudi ter njihovo trajno prizadetostjo zaradi hudodelstev.